Revija Reporter
Slovenija

Narat o Ultrinih kreditih

13. maj. 2010 17:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Nekdanji član uprave NLB Matej Narat je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ zanikal, da bi kdorkoli od njega kot člana kreditnega odbora zahteval drugačno obravnavo Ultre pri odobravanju posojil. Poleg tega podjetja, povezana z javnimi osebami, niso "niti pod razno" hitreje prihajala do posojil, pravi.

Nekdanji član uprave NLB Matej Narat je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ zanikal, da bi kdorkoli od njega kot člana kreditnega odbora zahteval drugačno obravnavo Ultre pri odobravanju posojil. Poleg tega podjetja, povezana z javnimi osebami, niso "niti pod razno" hitreje prihajala do posojil, pravi.

"Ne," je Narat na današnjem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje ravnanja ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča, odločno odgovoril na vprašanje Golobičevega odvetnika Miha Kozinca, ali je kdo od njega kot člana kreditnega odbora zahteval kakšno koli drugačno obravnavo Ultre glede na druga podjetja.

Na vprašanje predsednika komisije Rudolfa Petana, ali je med svojim službovanjem v NLB kakšno podjetje, s katerim je bila lastniško povezana politična ali javna oseba, zaradi tega hitreje dobilo posojilo, je Narat odgovoril, da "niti pod razno".

Tudi odobravanje posojil mimo kreditnega odbora bi bilo "sila nenavadno" oz. "skoraj nemogoče", je dejal Narat, ki je bil član uprave banke med julijem 2002 in novembrom 2009.

Sedanji predsednik uprave NLB Božo Jašovič je med drugim odgovarjal na vprašanja o vplivu posojil Ultri na poslovanje banke in ustreznost zavarovanj teh posojil.

Na Petanovo vprašanje, ali so bili krediti Ultri med tistimi ki so povzročili izgubo banke v prvem četrtletju, je Jašovič pojasnil, da je bila izguba posledica rezervacij in oslabitev, povišanje le-teh pa posledica poslabšanja kreditne bonitete dolžnikov. Jašovič pojasnjuje, da to še ni končna izguba, ampak so rezervacije za primer, da bi posojila morali odpisati.

Večina slabitev je narejena skupinsko, v primerih, kjer obstaja večja verjetnost, da dolžnik ne bo mogel izpolniti obveznosti, pa oblikujejo individualne slabitve, je dejal Jašovič. Oznaka "0" v dokumentih o zavarovanosti kredita (dokumenti so namenjeni poročanju Banki Slovenije) še ne pomeni, da kredit ni zavarovan, ampak da zavarovanje ni skladno s klasifikacijo Banke Slovenije.

Šele če pride do potrebe po individualni oslabitvi, banka izpolni pogoje - npr. zaradi spremenjenih razmer na trgu ponovno ovrednoti zavarovanje, uredi notarske zapise ... - za uvrstitev v to klasifikacijo, pojasnjuje Jašovič. Pri skupinski slabitvi, kamor je po njegovih beseda vključena večina posojil, se rezervacije ne oblikujejo glede na zavarovanja posameznih kreditov, ampak po statistični metodi, ki računa povprečno rezervacijo za posameznega komitenta določenega bonitetnega razreda.

Petan je navedel podatek, da je služba za izterjavo v NLB "založila" več kot 10 spisov za izterjavo posojil, in Jašoviča vprašal, ali je bil kakšen kredit Ultri neizterjan in založen. Jašovič, kot pravi, ni seznanjen, da bi bil kakšen tak postopek opuščen. Tudi tretja priča, predstojnik inštituta za pravo in zakonitost poslovanja pri NLB Anton Ribnikar, je dejala, da bi "moral za to vedeti, pa ne vem nič".

Tako Jašovič kot Narat sta pojasnila, da se pri odobravanju kredita v prvi vrsti upošteva sposobnost podjetja, da posojilo poplačuje iz rednega denarnega toka in da je zavarovanje praviloma sekundarni vir poplačila posojila.