Po posojilni pogodbi sindiciranega posojila v višini 115 milijonov evrov, ki ga je konzorcij bank dodelil Grepu, so morali družbeniki stožiškega investitorja zastaviti podjetje Grep, pa tudi celoten kompleks (stadion, arena in trgovski center). Grep pa bi moral po pogodbi dobiti posojilo tudi od družbenikov v znesku več desetin milijonov evrov, 5-milijonsko posojilo pa bi mu moralo odobriti tudi ajdovsko Primorje. Energoplan in Gradis skupina G pa imata zaradi Stožic vpisane hipoteke nad parcelami po Ljubljani.
Sindicirana pogodba med konzorcijem bank, ki ga sestavljajo NLB, SID banka, Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka, Nova kreditna banka Maribor in Factor banka, in Grepom je bila pred notarko Nado Kumer podpisana 5. novembra lani (sklenjena je bila 21. julija 2010). Razvpitih 115 milijonov evrov, ki jih je Grep prejel za dokončanje stožiškega projekta, je v očeh javnosti postalo simbol sprevrženosti slovenskega načina kreditiranja. Najosnovnejše vprašanje je namreč, kako bo lahko Grep, glede na prezadolženost (in na prezadolženost njegovih družbenikov) posojilo lahko vračal. Pa poglejmo, kaj pravzaprav predvideva pogodba.
Odplačevanje Stožic z naslednjim letom
Banke so v pogodbi postavile številne pogoje, ki jih je Grep bolj ali manj izpolnil. V zadnjih mesecih je bil najodmevnejši pogoj o 15-milijonski dokapitalizaciji, ki bi jo morali družbeniki izvesti v Grepu za črpanje zadnje tranše posojila. Zadnji rok za dokapitalizacijo je bil 31. marec letos, družbeniki pa je niso bili še sposobni izvesti. Zato še danes ni jasno, kako bo z zadnjimi 15 milijoni posojila, ki bi jih moral dobiti Grep.
A to še ni vse. Že v pogojih za črpanje tranše 1 in 2 je bilo zapisano, da bodo morali družbeniki v investitorsko družbo vložiti več desetin milijonov evrov na različne načine, najpogosteje v obliki posojil. K temu so bili prisiljeni vsi trije Grepovi družbeniki, Gradis skupina G, Energoplan in avstrijski SN-MTK Projektentwicklung, posojilo v višini pet milijonov pa je moralo Grepu priskrbeti tudi ajdovsko Primorje, in sicer kljub hudi dolžniški krizi, v kateri je, in kljub temu da je v Stožicah samo podizvajalec (a o tem več kasneje).
Zanimivo je tudi pogledati, kako pogodba predvideva roke in način odplačila kredita. Grepu bodo v naslednjem letu banke začele izdajati račune. Leta 2012 bodo mesečni obroki znašali 305 tisoč evrov, leta 2013 327 tisoč evrov, mejo 400 tisočakov bodo dosegli leta 2016 in s postopnim zviševanjem prišli do meje 500 tisočakov (natančno 522 tisoč evrov) leta 2020. Zadnje leto odplačevanja bo leta 2021: Grep bo moral takrat odplačati enajst obrokov po 557 tisoč evrov. Zadnji, dvanajsti obrok, pa bo zajemal večji del glavnice in bo znašal 64,8 milijona evrov (!).
Z današnje slike »zdravstvenega stanja« Grepa (in njegovih družbenikov) težko razberemo, kako se bodo ti velikanski zneski odplačevali.
Tretja zanimiva postavka, ki jo razberemo iz pogodbe, so zavarovanja za obveznosti kreditojemalca. Kaj banke zahtevajo od Grepa v zameno za astronomsko posojilo? Dalj časa je že znano, da so lastniki investitorske družbe zastavili kar celotno družbo, Grep.
Ker pa ta firma nima prav veliko premoženja (ustanovljena je bila nalašč za investicijo v Stožice, edino premoženje, stožiški objekt pa večinoma sloni prav na kreditih), so se banke želele »zavarovati« še s štirimi dodatnimi ukrepi. Prvič, Grep je moral bankam zagotoviti komplet desetih menic, ki jih katerakoli od bank lahko unovči v breme Grepovih denarnih sredstev pri katerikoli banki v domači ali tuji valuti. Drugič, Grep je moral za zavarovanje svojih obveznosti bankam odstopiti vse svoje terjatve. Še bolj zanimiva sta tretji in četrti pogoj, ki ju bomo posebej obdelali.
VEČ V TISKANI IZDAJI