Kako je obogatel Aleš Musar, mož Nataše Pirc Musar? Je eden od zmagovalcev slovenske privatizacije, intenzivno se udeležuje tudi bosansko-hercegovske.
Aleš Musar, mož informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, je solastnik offshore podjetja S. T. Hammer Limited s sedežem na britanskih Kanalskih otokih. Proizvodna podjetja v okviru S. T. Hammerja propadajo oziroma delajo prostor nepremičninskim projektom.V poslovnem letu 2009 je S. T. Hammer, d. o. o., družba za investicije v lasti britanske istoimene družbe, ustvarila za 4,2 milijona evrov čistega dobička. Pod okrilje S. T. Hammerja sodijo poleg tega podjetja še tri odvisne družbe; S-Real, HTG, d. d. in HT Triglav, d. o. o. S Real je nepremičninsko podjetje, HTG in HT Triglav pa sta bili turistični družbi s sedežem v Sežani, toda zdaj se ukvarjata z oddajanjem svojih nepremičnin ter investicijami v vrednostne papirje in nepremičnine.
Lastnika in direktorja krovne družbe S. T. Hammer sta poleg Musarja še Rok Habinc in Marko Konič. Edino proizvodno podjetje v tej skupini je družba Strenia IND, d. o. o., s sedežem v Mostah na Kavčičevi ulici projektira in izdeluje drobilnike, mline, sita, transporterje, za nemški, francoski in britanski trg proizvaja gradbeno opremo; komponente za bagre, hidravlična kladiva, drobilno in sejalno opremo …
Da proizvodnja Musarju in kolegoma ne gre tako dobro kot nepremičninski posli, priča likvidacije družbe Strenia, d. d., pred dvema letoma; takrat jih je ostalo brez dela 127 zaposlenih, od katerih se jih je manjšina nato zaposlila v Strenii IND. Glavna dejavnost S. T. Hammerja je investiranje v delnice in deleže podjetij ter investicijskih skladov in nepremičninski projekti. Celotna sredstva znašajo 28 mio. evrov, kapital pa 21 mio. evrov.
Zlata hiša
Za likvidacijo Strenie, d. d., so se odločili zaradi drastičnega zmanjšanja naročil v letu 2008 in na začetku leta 2009; pred tem je bila, kot so navedli v poslovnem poročilu, proizvodnja polno zasedena tako na Kavčičevi v Mostah kot na Šlandrovi v Črnučah, kjer so imeli v lasti kovinarsko podjetje Imko Projekt, ki je prav tako že pokojno, a o tem kasneje. Zaradi zniževanja aktivnosti v gradbenem sektorju se je zelo zmanjšal obseg nabav gradbenih strojev. Lokacijo na Črnučah so zaprli, vso proizvodnjo preselili na Kavčičevo, ustavili so vse investicije.
Res so poslali Strenio, d. d., v likvidacijo, preživela pa je njena hčerinska družba Strenia, d. o. o., na isti lokaciji in z isto proizvodnjo, ki se je nato pripojila k Strenii IND. Od nekdanjega kovinarskega podjetja Imko Projekt na Črnučah ni ostalo nič, razen nekaj zanemarjenih proizvodnih hal, zato pa je na mestu, kjer je bil nekdaj sedež podjetja, zrasla nova poslovna stavba Domus Aurea (Zlata hiša).
Večnadstropna stavba je neto tlorisne površine dobrih štiristo kvadratnih metrov, dvorišče okoli 3.700 kvadratnih metrov, kupec je bila nepremičninska družba Altana. Po oceni poznavalcev so pri S. T. Hammerju za ta del zemljišča iztržili od 1,5 do dva milijona evrov. Preostanek prodanih zemljišč (6.400 kvadratnih metrov), ki so ga tudi prodali, naj bi bil vreden okoli dva milijona evrov. V Domus Aurei so dom našle številne družbe, restavracija Element, odvetniška pisarna Ulčar, zavarovalnica Victoria Volksbanken, Danone, največ prostora zavzema Lectus, vodne postelje.
VEČ V TISKANI IZDAJI