Škandalozno pa je tudi to, da nekateri uredniki na TVS svojih novinarjev po pomoč niso napotili na hišno pravno službo, ampak so jih prepustili ”lastni iznajdljivosti”. Za kazen, ker so o Jankovićih ”grdo” poročali, čeprav so vedeli, da je ata Janković pretendent na premierski prestol. Pa še dobro mu ne kaže.
Po uradni dolžnosti informacijsko pooblaščenko zanima, zakaj in čemu je na primer novinarka TV Slovenija Petra Bezjak v TV Dnevniku objavila nekatere podatke o Juretu Jankoviću in zakaj je nekaj podobnega storil Bojan Traven v prispevku v oddaji Pogledi Sloovenije. Traven je bil v odgovorih kratek in jasen! Zapisal je, da je podatke, ki zanimajo informacijsko pooblaščenko, dobil na podlagi novinarske raziskave in na podlagi prvega odstavka 39. člena slovenske ustave, ki med drugim zagotavlja svobodo izražanja. Poleg tega je nekatere dokumente pridobil zato, ker je ”republika Ciper članica Evropske unije in zanjo velja evropska zakonodaja. Tako je register podjetij javen, z vsemi osnovnimi osebnimi podatki o nosilcih teh podjetij, poudarja Traven. Ob zahtevi informacijske pooblaščenkje, da naj izroči vse pridobljene dokumenbte pa Traven piše: »Dokumente lahko pridobite pri pristojnih registrskih organih Republike Ciper ali pa si jih ogledate v arhivu oddaj Pogledi Slovenije na spletnem portalu rtvslo.si.«
Petra Bezjak pa informacijsko pooblaščenko obvešča, da kljub pozivu državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov Marijana Čonča ne bo razkrila svojih virov. To je pač v skladu z 21. členom Zakona o medijih, ki pravi, da novinar ni dolžen razkriti vira informacij in v skladu z osmim členom novinarskega kodeksa, ki pravi, da je novinar dolžan spoštovati dogovor o anonimnosti vira. Nenavadno je, da informacijska pooblaščenka od novinarjev kaj takšnega sploh zahteva.
Bezjakova pojasnjuje, da je v TV Dnevniku 14. 10. 2011 zaradi javnega interesa objavila transakcije iz osebnega računa Jureta Jankovića na ciprska podjetja, saj se je tako po letu in pol njenega preiskovanja preprodajanja zemljišč v Ljubljani razkrila poslovna povezava med sinom ljubljanskega župana Juretom Jankovićem in naslednjimi podjetji: Quiro Advisors Corp (sedež na Britanskih deviških otokih), Disonco investments Limited (sedež na Cipru), Enebio Fundation (sedež v Liechtensteinu) in Blue train Investments (sedež na Cipru). Omenjena podjetja so namreč med seboj povezana, nahajajo se na listu z imenom »Struktura družb Jureta Jankovića, nov. 2009«, ki naj bi ga po informacijah Bezjakove našli kriminalisti pri hišni preiskavi družine Šešok, nahaja pa se tudi v končnem poročilu državnozborske preiskovalne komisije. Zaradi tega se s preprodajo zemljišč družine Janković že eno leto ukvarja posebna skupina tožilcev in nacionalni preiskovalni urad.
»Vsaj eno do navedenih podjetij, in sicer Disonco investments ima prek povezanih družb v Ljubljani v soolastništvu dva hektarja stanovanjskih parcel v Podutiku, ki so postala zazidljiva lani, ko je občino vodil oče Jureta Jankovića župan Zoran Janković, prostorski načrt pa je z večino glasov v mestnem svetu podprla Lista Zorana Jankovića,« pojasnjuje Petra Bezjak. Omenjena zemljišča (skupno gre za sedem hektarjev površin) so prešla v last ciprskega podjetja leta 2009, ko se je že vedelo, da se spreminja prostorski načrt, prvotni lastniki pa so sami dvakrat pisno vložili zahtevo za spremembo namembnosti iz kmetijskih zemljišč v stanovanjska, a jim iz občinske uprave Zorana Jankovića niso nikoli odgovorili, ali bodo ta zemljišča spremenila namembnost ali ne, zato so jih prodali.
Vse navedena dejstva kažejo na sum, da bi lahko javni funkcionar ljubljanski župana Zoran Jankovič sporno posloval s svojim sinom Juretom, prav tako navedena dejstva kažejo na sum korupcije in klientelizma, konflikt interesov in zlorabo položaja Zorana Jankovića. Ta se je tudi v času objave odločil, da bo kandidiral za predsednika vlade, zato je v interesu javnosti, da izve, ali je kandidat vpleten v kakšne sporne in morebiti celo kaznive posle (kriminalistična preiskava je namreč še v predkazenskem postopku), podarja Bezjakova.
Ker je Jure Janković pod prisego na sodišču dejal, da ni lastnik nobenih novih parcel v Ljubljani (razen že znane Jesenkovo) niti lastnik podjetij s sedežem na Cipru, so nakazila iz njegovega osebnega računa ključen dokaz, da je vsaj poslovno povezan z družbami, ki imajo v lasti več hektarjev zazidljivih zemljišč v Ljubljani. Javnost je zato upravičena, da izve nova dejstva, objava teh transakcij pa je tudi v skladu z novinarskim kodeksom, ki v četrtem členu pravi, da novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.
»Jure Janković kljub mojim številnim prošnjam ni nikoli odgovarjal na vprašanja, kako pojasnjuje finančne transakcije na podjetja v davčne oaze niti, ali je pod prisego lagal. Seveda dokazi o teh transakcijah ne bi bili potrebni, če bi lahko tako kot iz slovenskih tudi iz ciprskih registrov dobili podatke o dejanskih lastnikih (benefical owner) omenjenih družb. Toda ti podatki so težko dosegljivi, za njih pa so zaprosile tudi slovenske uradne institucije, a jih do danes še niso dobile. Vsak davčni svetovalec pa lahko pove (tudi sama sem opravila pogovore z znanimi davčnimi svetovalci), da je ustanavljanje družb na Cipru priljubljeno zato, ker se s tem prikrijejo dejanski lastniki,« piše v odgovoru, ki ga je novinarka TVS Petra Bezjak poslala informacijski pooblaščenki.