Nova Ljubljanska banka (NLB) je zadnje dni tarča kritike medijev in opozicijske SDS zaradi imenovanja nekdanjega namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Roka Praprotnika na mesto direktorja centra za skladnost poslovanja v NLB, kjer bo zadolžen za krepitev vseh preventivnih mehanizmov.
Opozicijska SDS je zahtevala celo izredno sejo DZ, na kateri naj bi obravnavali politiko zaposlovanja v podjetjih v večinski lasti države ter vprašanje sistemske korupcije. Seja bo 15. aprila.
V banki, kjer so očitke v zvezi s Praprotnikovim imenovanjem že večkrat zavrnili, so ponovili, da je postopek izbora Praprotnika potekal "strokovno in zakonito ter etično in transparentno". Ob tem so poudarili, da "delajo posel, prostora za politiko ni". Zato nedavna omalovaževanja banke "v kontekstu obračunavanj na političnem prizorišču" zanje niso sprejemljiva.
Uprava po navedbah iz največje slovenske banke svoje delo nadaljuje "strokovno, odgovorno, transparentno in neodvisno od političnih ali kakršnih koli drugih vplivov". Cilj delovanja vodstva NLB je celovita preobrazba banke. Prepričani so, da NLB že danes postaja drugačna banka, kot je bila v preteklosti, uprava pa po njihovih navedbah pri teh prizadevanjih uživa podporo nadzornikov.
Ti so se seznanili tudi s tekočim poslovanjem banke in pozdravili "spodbudne premike, ki temeljijo na velikem trudu in spremembah v banki v letu 2013". Tekoče poslovanje NLB je po zagotovilih iz banke stabilno in v skladu z načrti.
NLB je tako letos "na dobri poti", zagotavljajo v banki. Z lanskimi ukrepi so stabilizirali prihodke, likvidnost je dobra. Skladno z načrtom posluje tako pri tekočem poslovanju kot pri aktivnostih prodaje nestrateškega premoženja. Izpolnjuje tudi zaveze, dala v okviru postopka državne pomoči, zagotavljajo v banki.
Ob tem so se pohvalili, da proaktivno prihajajo k strankam. Bančniki iz NLB naj bi samo letos opravili okoli 1800 sestankov s strankami v podjetjih, od tega v 80 odstotkih primerov na sedežih podjetij. Za mala podjetja v banki uvajajo posebno enoto mobilnih bančnikov, postopke pri manjših posojilih pa so pospešili in olajšali.
Banka je v zadnjem četrtletju lani odobrila za 120 milijonov evrov novih posojil podjetjem v znesku nad milijonom evrov, v prvem četrtletju letos pa še za dodatnih 137 milijonov evrov. V prvih treh mesecih je vse skupaj zaključila za 630 milijonov evrov naložbenih poslov.
V NLB zagotavljajo tudi, da so osrednji nosilec večine velikih prestrukturiranj slovenskih podjetij in s tem gospodarstva, igrali naj bi tudi ključno vlogo pri uvajanju novih načel prestukturiranja podjetij, ki bodo na sistemski ravni razjasnila pravila sodelovanja med deležniki v tem procesu.