Na odboru se požvižgajo na odločbo ustavnega sodišča in mnenje pravne službe DZ

Med številnimi dopolnili, ki so jih k predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vložili poslanci SDS in NSi, so člani odbora DZ včeraj glasovali tudi o treh vsebinskih dopolnilih odbora, ki jih je predlagala LMŠ. Ta so nastala kot neke vrste kompromis med štirimi od petih strank koalicije.

Dopolnilo, ki so mu podporo napovedali v LMŠ, SMC, DeSUS in SAB, ne pa tudi v SD, je predvidevalo, da bi država obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, od razširjenega programa pa bi financirala le dopolnilni pouk, dodatni pouk in jutranje varstvo učencev 1. razreda.

V SAB in DeSUS so napovedali, da bodo dopolnilo podprli, ker se zavedajo, da bo na koncu potreben kompromis in ker si želijo vse skupaj spraviti z mrtve točke. Enako so napovedali v LMŠ, kjer pa so dali tudi vedeti, da če dopolnilo ne bo sprejeto, da bodo podprli prvotni predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje.

V SDS in NSi so napovedali, da dopolnila ne bodo podprli, ker da nasprotujejo zgolj delni uresničitvi ustavne odločbe. Po njihovem prepričanju bi bila ta uresničena le, če bi oba dela javnega programa financirali 100-odstotno. Podporo dopolnilu pa so odrekli tudi v SD in Levici. V SD so slednje obrazložili z besedami, da je zanje sprejemljiv le predlog ministrstva, v Levici pa, da dopolnilo prinaša dodatno financiranje zasebnim šolam, kar pa ne podpirajo.

Dopolnilo so nato na glasovanju s tesno večino zavrnili. Prav tako so zavrnili tudi vsa dopolnila SDS in NSi, ki bi prinesla 100-odstotno financiranje obeh delov javnega programa. Nato pa je sledilo še glasovanje o vseh členih kot celoti. Čeprav sta se pri tem vzdržala dva poslanca SMC, je predlog zakona dobil zadostno, sicer tesno podporo.

Slednje pomeni, da na plenarno sejo DZ zdaj roma praktično nespremenjen predlog zakona, kot ga je v DZ vložila vlada. Neuradno je sicer slišati, da včeraj
potrjena rešitev ni dokončna ter da se bo koalicija o končnem, širše sprejemljivem modelu financiranja zasebnih osnovnih šol še usklajevala.

Razprava na odboru je bila sicer dolga in polemična, saj so člani odbora podrobno predstavljali svoja stališča do predlaganih rešitev kot tudi o razmerju med javnim in zasebnim šolstvom.

Poslanci SDS in NSi so opozarjali, da bi bila včeraj potrjena rešitev v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča. To je namreč po besedah Jožeta Tanka (SDS) zakonodajalcu naložilo, da mora financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah zvišati, medtem ko ga predlog vlade znižuje. "Zato je govoriti o tem, da boste realizirali odločbo ustavnega sodišča, pri čemer ne bo nobenih finančnih posledic za državni proračun, milo rečeno nepedagoško. Takšnega podcenjevanja si kot poslanec ne dovolim," je dejal.

"Zasebne šole želite popolnoma onemogočiti. V zakonu je nekaj zelo jasnih signalov, da zasebno šolstvo v Sloveniji ni dobrodošlo," je menil Jožef Horvat (NSi). Napovedal je, da če bo novela sprejeta v včeraj potrjeni obliki, da se bo država najverjetneje znašla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Jelka Godec (SDS) se je tudi vprašala, kdo bo odgovarjal, če se bo zakon znova znašel na ustavnem sodišču in ga bo to spet spoznalo za neustavnega. Odgovorila si je, da verjetno nihče, saj takrat zdajšnje sestave DZ ne bo več.

Na drugi strani je Marko Koprivc iz SD izrazil prepričanje, da predlog sledi ustavni odločbi. Zadovoljen je tudi, ker zagotavlja ohranitev javne mreže šol, kar je za SD ključno. "Za nas nas je namreč absolutno nesprejemljivo, da bi izenačevali financiranje javnih in zasebnih šol. To bi namreč vodilo v dodatno razslojevanje," je dejal.

V Levici po besedah Mihe Kordiša menijo, da je vsakršno financiranje zasebnih šol odveč, kljub temu pa so odprti za nadaljnje pogovore glede zakona. Slednjega sicer v obliki, kot jo je predlagalo ministrstvo, razumejo kot kompromis. So pa prepričani, da bi bilo bolje kot spreminjati zakon spremeniti ustavo, saj da je glede financiranja zasebnih šol nejasna.

V SAB si po besedah Maše Kociper zavzemajo predvsem za razvijanje kakovostne javne mreže šol. Zasebnim šolam sicer ne nasprotujejo, a se te ne smejo razvijati na račun javne mreže šol, je menila.

"Ne zagovarjam zasebnega šolstva, sprašujem se, če je sploh dobro, da obstaja, a ker se je država odločila, da ga bo imela, je treba to spoštovati," pa je dejal Aljaž Kovačič iz LMŠ in izrazil razočaranje, da odločba ustavnega sodišča še ni uresničena.

Tudi Jurij Lep (DeSUS) je menil, da je skrajni čas, da se premaknejo naprej in uresničijo ustavno odločbo.

Med razpravo je sicer padlo tudi nekaj težkih besed na račun zakonodajno-pravne službe DZ, ki je na predlog novele podala številne pripombe. Predvsem v Levici so sodelavki službe, ki naj bi mnenje pripravila, očitali pristranskost, v SDS in NSi pa so nasprotno opozarjali, da je takšno obračunavanje nedopustno.