Na morebitno vnovično razglasitev epidemije pripravljena tudi civilna zaščita

Po neuradnih informacijah si minister za zdravje Janez Poklukar prizadeva, da bi v Sloveniji vnovič razglasili epidemijo in začasno zaprli javno življenje.

Epidemija covida-19 je bila v Sloveniji prvič razglašena 12. marca 2020. Takrat je bilo v Sloveniji nekaj več kot sto potrjenih primerov okužbe, prvo smrtno žrtev pa smo zabeležili dva dni po razglasitvi epidemije. Vlada je epidemijo preklicala 31. maja lani in jo 19. oktobra istega leta ponovno razglasila, ko je bila pojavnost okužb 328 na 100.000 prebivalcev, v bolnišnicah se je zdravilo 265 oseb, intenzivno terapijo pa je potrebovalo 49 bolnikov. Drugič so epidemijo preklicali 15. junija letos.

Danes se v bolnišnicah zdravi 761 covidnih bolnikov, 177 v intenzivni terapiji. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v državi 33.827 aktivnih primerov okužb. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je dvignilo na 2671, štirinajstdnevno povprečje potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev pa je 1603.

Razglasitev epidemije pomeni, da se aktivira državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni. Protiepidemijske ukrepe predlaga NIJZ, za njihovo usklajevanje pa je pristojno ministrstvo za zdravje in vlada. V reševanje epidemije se vključijo tudi sile zaščite in reševanja oz. civilna zaščita.

Šestan je danes za STA izpostavil, da je civilna zaščita vedno pripravljena, da se aktivira, če bi jo potrebovali. Je pa opozoril, da je tokratna situacija drugačna, kot je bila ob prvi razglasitvi epidemije, ko so predvsem pomagali pri razdeljevanju zaščitne in druge opreme. Te je v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih zdaj dovolj.

Bi lahko civilna zaščita sodelovala tudi pri prevozu bolnikov v tujino, če jih v slovenskih bolnišnicah ne bi več zmogli oskrbeti? Šestan pravi, da težko, saj morajo biti za prevoz bolnikov izpolnjeni določeni pogoji, bolniki morda potrebujejo v vozilu tudi določeno medicinsko opremo.

Koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je v četrtek za Radio Slovenija potrdil, da so poizvedovanja za pomoč pri oskrbi covidnih bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, v tujini že stekla. "Ministrstvo za zdravje je tudi že začelo postopek sodelovanja z vsemi tremi sosednjimi državami, se pravi Italijo, Avstrijo in pa Madžarsko, pa tudi z Nemčijo, kjer bomo zaprosili za morebitno pomoč pri oskrbi intenzivnih covidnih pacientov", če bodo na intenzivnih oddelkih slovenskih bolnišnic presežene maksimalne kapacitete, je za radio povedal Carotta.

Predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc je v današnji izjavi za novinarje dejala, da je tudi sama slišala o dogovorih, da bi se bolnike vozilo v tujino, a da da ima več informacij ministrstvo za zdravje. Tam doslej tega še niso želeli komentirati.

Po besedah Lejko Zupančeve pa so prevozi v tujino možni, glede na to, da govorimo o sosednjih državah. "Če nekoga pelješ iz Murske Sobote v Slovenj Gradec ali pa v Ljubljano, ga lahko tudi nekoliko dlje," je ponazorila, ob tem pa poudarila, da je treba vse bolnike, ki potrebujejo nujno pomoč, oziroma intenzivno terapijo, pred transportom ustrezno oskrbeti in stabilizirati. Ali bo do prevoza potnikov tega tudi dejansko lahko prišlo, pa težko komentira.

Epidemijo na ravni države razglasi vlada. Državni načrt se aktivira, ko je okuženo ali ogroženo celotno območje Slovenije in ko vlada razglasi epidemijo ter je treba poleg služb v zdravstveni dejavnosti uporabiti tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP), izvajati zaščitne ukrepe in naloge ZRP ter dejavnosti opredeljene v načrtu k dejavnosti ministrstev.

Ko se aktivira državni načrt, so aktivirani tudi regijski načrti zaščite in reševanja, predvideva državni načrt, ki je bil posodobljen julija lani.

Ob razglasitvi epidemije ali pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh NIJZ pripravi oceno tveganja glede na vrsto nalezljive bolezni in predlaga protiepidemijske splošne in specifične preventivne ukrepe. Za njihovo usklajevanje je pristojno ministrstvo za zdravje in vlada, za izvajanje operativnih nalog sil za ZRP pa je odgovoren poveljnik civilne zaščite.

Slovenija lahko ob razglasitvi epidemije zaprosi za pomoč države, s katerimi ima sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume, preko mehanizma EU na področju Civilne zaščite, Nato in druge.

V primeru aktiviranja državnega načrta država krije vse stroške, povezane s pripravljenostjo in delovanjem sil za ZRP oz. za izvajanje drugih nujnih ukrepov. O uporabi teh sredstev ob aktiviranju državnega načrta odloča vlada, predvideva državni načrt.