Vseslovenski protesti so se začeli kot akcije z balkonov v času epidemije covida-19, aprila, ko je vlada sprostila prve ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, pa so se protestniki podali na kolesa. Proteste prek spletnih družbenih omrežij usklajuje več iniciativ in posameznikov.
V Ljubljani je bilo osrednje prizorišče protestov znova Trg republike, ki so ga tudi tokrat policisti ogradili. Protestniki so svoje transparente z okoljevarstveno vsebino v obliki špalirja razvili tudi pred predsedniško palačo in poslopjem vlade.
Še pred protestom so se protestniki zbrali tudi pred sedeži koalicijskih strank, kjer so zahtevali odstop vlade, pred sedežem SMC v bližini DZ pa je prišlo tudi do manjšega incidenta s policijo po pisanju protestnikov po tleh s kredo. Protestniki so upoštevali tudi navodila s socialnih omrežij in nestrinjanje z vlado izrazili s tem, da so slovenskemu parlamentu simbolično obrnili hrbet, in to ravno v času, ko DZ sprejema tretji paket protikoronskih ukrepov.
Ugibanja o številu protestnikov so zelo različna, a enotno je mnenje, da je bilo "kolesarjev" tokrat na ulicah manj kot na preteklih protestih. So pa protestniki tudi nekoliko razširili krog kolesarjenja.
Protesti na kolesih potekajo tudi v drugih slovenskih mestih, denimo v Mariboru, Celju, na Ptuju in v Slovenj Gradcu. V središču Maribora se je po navedbah časnika Večer zbralo več kot 600 ljudi.
Slovenskim "kolesarjem" so podporo danes izrekli tudi somišljeniki v nemški prestolnici Berlin. Kot so zapisali v vabilu na protest na spletnem družbenem omrežju Facebook, se "Slovenke in Slovenci v Berlinu ... pridružujemo protestnemu pozivu k odstopu vlade Janeza Janše". Nekaj deset ljudi je na napovedanem protestu kolesarilo po več berlinskih ulicah in se ustavilo tudi pred poslopjem slovenskega veleposlaništva.
Protestniki so do vlade kritični zaradi vrste potez, med drugim domnevnih nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme za boj proti covidu-19, številnih kadrovskih menjav, večanja pooblastil policije, prizadevanj za pošiljanje vojske na meje, napadov na novinarje ter omejevanja dela nevladnih okoljskih organizacij v protikoronski zakonodaji.
Nekateri so na transparentih danes pozivali tudi k odstopu vlade.
