Mašo v stolni cerkvi bo vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, med govorniki na pogrebni slovesnosti pa bo tudi predsednik republike Borut Pahor.
Čeprav so najvišji predstavniki hrvaške države redni gostje Dobrave, kjer je spominski park že od prej namenjen stotinam tezenskih žrtev, med katerimi je bilo veliko Hrvatov, tokrat na pogrebni slovesnosti teh ne bo. Se bo pa že dopoldne spominu žrtev poklonila hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, saj je po doslej zbranih podatkih tudi velik del žrtev iz Hude Jame prav tako Hrvatov.
Pahor se je 3. oktobra udeležil tudi pietetne slovesnosti pred začetkom prenosa posmrtnih ostankov iz Hude Jame, kjer je povedal, da je to treba storiti zaradi preteklosti in boljše prihodnosti. Po njegovih besedah je Slovenija s tem začela pomembno reševati enega najbolj dramatičnih zgodovinskih izzivov.
Izvedba izkopa, prenosa in pokopa po sedanjih ocenah okoli 3000 žrtev v Hudi Jami je predvidena v 17 mesecih in naj bi bila zaključena do konca prihodnjega leta. S tem se bo zaključilo aktivno urejanje zelo občutljivega področja slovenske zgodovine, hkrati pa bo izpolnjena odgovornost države, ki je dolžna poskrbeti za civilizacijski pokop žrtev vojne in povojnih pobojev.
Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč intenzivno izvaja letošnji program. Ta obsega ureditev 60 prikritih vojnih grobišč do faze, ki bo omogočila pripravo predloga za vpis grobišča v register, izkop in pokop žrtev iz 18 grobišč, potrditev oziroma sondiranje 45 grobišč ter pregled in sanitarni izvoz posmrtnih ostankov iz 16 kraških jam in brezen.