Zaključek foruma je bil v znamenju Zahodnega Balkana oziroma širitve EU na preostale države regije. Udeleženci zadnjega panela so namreč skušali odgovoriti na vprašanje, kdo bo v EU sledil Hrvaški. Odgovora niso podali, so pa bili enotni, da je mesto za države Zahodnega Balkana v EU, članstvo pa je tudi ključen dejavnik stabilnosti.
V Evropi se v času krize vse manj govori o širitvi, vendar je nedavni vstop Hrvaške po mnenju hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić dokaz, da imajo države z Balkana realno možnost, da vstopijo v unijo.
Vprašala se je tudi, ali je širitev unije na Balkan res širitev ali bolj konsolidacija, saj je regija že obkrožena z EU.
Pomočnica generalnega sekretarja za javno diplomacijo Nata Kolinda Grabar Kitarović je menila, da ni pomembno le članstvo, temveč je enako pomembna tudi pot, obet članstva pa je dobro orodje, da se države osredotočijo na domače reforme.
Zunanji minister BiH Zlatko Lagumdžija je prepričan, da razmere v regiji v zadnjih dveh desetletjih nikoli niso bile boljše, zato je glede evropske perspektive regije optimist.
Optimist je tudi zunanjepolitični svetovalec srbskega predsednika Marko Đurić, ki je poudaril, da se politične elite na Balkanu danes zavedajo, da je vstop v unijo v interesu njihovih držav.
Nekdanji albanski premier Ilir Meta je opozoril, da ni cilj le članstvo v EU, temveč tudi, da zagotovijo boljši standard ljudem.
Da bo v prihodnje denarja za nove članice manj, hkrati pa se bodo morale te soočiti z ostrejšimi pogoji, se medtem boji makedonski zunanji minister Nikola Poposki.
Evropski poslanec Ivo Vajgl se je strinjal, da bo verjetno denarja res manj, vendar po njegovi oceni še vedno dovolj, da bo EU koristna in zanimiva.
Namestnik pomočnika državnega sekretarja ZDA Philip Reeker pa je poudaril, da je za ZDA integracija Balkana v EU ključnega pomena.
Sodelujoči na panelu, ki je bil posvečen prihodnosti ekonomske in monetarne unije, so se strinjali, da je območje evra danes v precej boljšem položaju kot pred nekaj leti, kljub temu pa je nujno nadaljevati z začrtanimi ukrepi in reformami, med katerimi sta vzpostavitev bančne unije in nadaljnje tesnejše fiskalno povezovanje.
Čeprav je v zadnjem času slišati nekatere dobre novice iz območja evra, krize še ni konec. "Na obzorju je še vedno nekaj temnih oblakov," je dejal glavni ekonomist pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) Erik Berglof. Opozoril je, da bo potrebnega še veliko dela, preden bo bančna unija začela delovati.
Namestnik direktorja evropskega oddelka Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Philip Gerson je med izzivi, ki čakajo EU, omenil finančno fragmentacijo in strukturne omejitve na trgu dela.
Slovaški minister za zunanje zadeve Miroslav Lajčak je spomnil, da je bilo v preteklosti polno špekulacij o razpadu evra, zdaj pa tega ne govori nihče več.
Da članstvo v območju evra Sloveniji koristi, sta se strinjala minister za finance Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
Tudi na blejskem forumu se niso mogli izogniti trenutno najbolj aktualnemu mednarodnemu vprašanju, razmeram v Siriji.
Mednarodna skupnost bi v Siriji morala ukrepati; ima odgovornost, da se najhujše kršitve človekovih pravic in vojni zločini, ki sta jih zagrešili obe strani, ne dogajajo in da se odgovorne postavi pred roko pravice, so se strinjali udeleženci panela o vlogi mednarodnega kazenskega pravosodja.
Medtem ko se mednarodna skupnost že dve leti in pol odloča, kaj storiti s konfliktom v Siriji, ljudje umirajo, je opozorila glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Fatou Bensouda.
Predsednik slovenskega ustavnega sodišča Ernest Petrič je posvaril pred neskončnimi pogovori in menil, da bi bilo treba na odgovornost poklicati tudi tiste, ki blokirajo ukrepe Varnostnega sveta ZN. Opozoril je, da bi se morala mednarodna skupnost naučiti kaj iz preteklih primerov, predvsem vojn na Balkanu.
Zunanji minister Karl Erjavec je ocenil, da je bil forum zelo uspešen. BSF je po njegovih besedah najpomembnejši mednarodno-politični dogodek v Sloveniji, ki je prepoznaven ne le v regiji, ampak tudi širše. Minister je zelo zadovoljen tudi z udeležbo.
Med okoli 500 udeleženci foruma so bili letos avstrijski predsednik Heinz Fischer, italijanski premier Enrico Letta, glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda in namestnik generalnega sekretarja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj Yves Leterme.
Še pred uradnim začetkom BSF sta na Bledu v nedeljo in ponedeljek potekala tudi forum mladih ter poslovni forum.
Ob robu BSF so podpisali tudi sporazum, s katerim je Center za razvoj financ, ki ga je leta 2001 v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo ustanovila slovenska vlada, postal mednarodna organizacija. S podpisom sporazuma so se ustanoviteljicam pridružile še Bolgarija, Črna gora, Hrvaška in Makedonija.
BSF pa je dobil še tretjega mednarodnega partnerja, londonski think-tank International Business and Diplomatic Exchange.