Janša: Nacionalni kulturni program je trčil ob kruto stvarnost

Na včerajšnjem 3. kongresu kulturnega foruma SDS so zbrani opozorili na nekatera odprta vprašanja na področju kulture, spomnili pa so se tudi 25. obletnice prelomnih dogodkov, ki so odločilno vplivali na slovensko in evropsko kulturo in politiko, med drugim podpisa Majniške deklaracije. Slišati pa je bilo tudi nekatere kritike kulturne politike.

Prvak SDS Janez Janša je v pozdravnem govoru izpostavil, da se je kulturni forum preko razprav, ki jih je organiziral v vse teh letih, večkrat lotil vprašanja, kakšna je vloga kulture po tem, ko je Slovenija dobila lastno državo. Povzetek odgovorov na to vprašanje je zajemal tudi nacionalni kulturni program iz leta 2000, a besede iz tega programa, kot je dejal Janša, večinoma niso uresničene, zato je dela še veliko.

Podobno je menil tudi nekdanji predsednik kulturnega foruma Aleksander Zorn, ki je med drugim poudaril, da še vedno ni zakonsko urejeno sponzorstvo in donatorstvo v kulturi, spomnil je tudi, da je forum protestiral zaradi zmanjšanja likovnega in glasbenega pouka v šolah. Od aktualnih zadev pa je omenil resolucijo o slovenskem jeziku, ki pa je po njegovih besedah v resnici dokument o multikulturnosti.

O aktualni zakonodaji je spregovoril tudi nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti. Med drugim je ocenil, da je treba novelo zakona o arhivskem gradivu in arhivih na referendumu, za katerega si prizadevajo v SDS, zavrniti, saj da oži možnost svobodnega raziskovanja, med drugim z namenom, da zakrije ločnico med nedemokratičnim in demokratičnim sistemom. Krizo vrednot, o kateri govorijo mnogi, sam namreč razume kot spopad nekdanjih in novih družbenih vrednost.

Simoniti je bil kritičen do aktualne kulturne politike, ki da se je odrekla medijski pluralnosti.

Prvi predsednik Slovenske demokratične zveze Dimitrij Rupel pa je ob spominu na deklaracijo izpostavil, da so prelomne dogodke slovenske politike sprožili kulturniki, pisatelji, umetniki, skladatelji in pesniki.

Objavljamo povzetek Janševega nastopa

Janez Janša: »Kultura je bila za Slovence pred osamosvojitvijo mnogo več od tega, kar je običajno kultura za narode, ki so gospodarji na svoji zemlji.«
 
Predlog nacionalnega kulturnega programa, ki je nastal pod vodstvom takratnega ministra za kulturo Rudija Šeliga, je bil po besedah predsednika SDS povzetek naporov in stremenj Kulturnega foruma«.

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je nagovoril okoli 400 zbranih na 3. kongresu Kulturnega foruma. »Ko smo v SDS pred 20-imi leti, ko se je ta ideja oblikovala, ponudili iniciativnemu odboru za ustanovitev Kulturnega foruma vso tehnično pomoč, smo pri tem izhajali iz ocene razmer, ki so nas takrat spremljale v Sloveniji in besed, ki jih je v tistem času Drago Jančar napisal v svojem znamenitem spisu Egiptovski lonci mesa. Kulturni forum smo zaznavali kot institucijo, ki bo dala odgovo na vprašanje, ki se je takrat postavljalo povsod po Sloveniji in sicer: Kakšna je vloga slovenske kulture po tem, ko je Slovenija dobila lastno državo?« je dejal. Pojasnil je, da so vsi poznali zgodovinski strateški pomen slovenske kulture v času, dokler Slovenci nismo imeli lastne države. »Takrat je bila za Slovence kultura mnogo več od tega, kar je običajno kultura za narode, ki so gospodarji na svoji zemlji,« je poudaril, a dodal, da se potem, ko smo državo dobili, ko so se vzpostavile različne državne institucije, nekako v tistih prvih letih ni vedelo, kakšen je natančno pomen kulture v družbi.

»Mnogi so od kulture v začetih tranzicijskih časov pričakovali isto, kar je kultura dajala v času slovenske pomladi. Kljub temu so bile razmere drugačne in treba je bilo na novo definirati nacionalni kulturni program. Kulturni forum se je, preko razprav in prireditev, ki jih je organiziral, tega vprašanja lotil. Včasih neposredno, včasih posredno,« je povedal predsednik SDS in dodal: »Lahko bi rekli, da je leta 2000, ko je pod vodstvom takratnega ministra za kulturo Rudija Šeliga nastal predlog nacionalnega kulturnega programa, to besedilo bilo nekakšen povzetek naporov in stremenj Kulturnega foruma«.

Od omenjenega predloga nacionalnega kulturnega programa je minilo skoraj 14 let. Lahko bi se vprašali, ali so besede, ki so zapisane v predlogu revolucionarnega kulturnega programa, danes uresničene. »Nekatere so, večinoma niso. Program je bil vseobsežen, dajal je odgovor na to, kaj je slovenska kultura v času, ko imamo Slovenci svojo lastno državo. Ta program je dal odgovore tudi na nekatera druga temeljna vprašanja v povezavi s kulturo. Definiral je pravico do kulture kot nekakšno državljansko pravico v Sloveniji, v ravnotežju in sorazmerju se je zavzel za ohrajanje obstoječe kulture in ustvarjanje nove. Žal je ta program trčil ob kruto stvarnost,« je dejal Janez Janša.

Nadaljeval je z omembo svojega govora, 18. februarja 1995, na svečani prireditvi ob ustanovitvi Kulturnega foruma v Cankarjevem domu. Kot je dejal, je »ugotovil, da bi 90 odstotkov tega govora lahko danes ponovno prebral in bi bil enako točen v zvezi z razmerami, v katerih živimo. Veliko dela je še za Kulturni forum«.

Ob koncu je zbranim zažele »iskrene čestitke ob slovenskem kulturnem prazniku«.