MZZ se hvali z "ničelno toleranco" pri finančnem poslovanju veleposlaništev

"Navodila o finančnem poslovanju so jasna in glede tega nimamo nobene tolerance. Prav tako so jasna tudi ostala pravila o delovanju veleposlaništev. Problem nastopi, ko veleposlaniki niso dovolj natančno seznanjeni s pravilniki in temu so potem namenjeni pregledi diplomatskega nadzornika, da opozarjajo na kršenje teh pravil," je povedal Vidovič za STA.

"Kot generalni sekretar na MZZ seveda priznam, da je teh pravil izjemno veliko, vendar so ravno ti nadzori, ki smo jih izvedli, dobra podlaga za to, da bomo v prihodnosti pristopili k racionalizaciji teh pravilnikov in k jasnejšim navodilom, kako poslovati na posameznih segmentih," je napovedal.

Kot je povedal, je MZZ od leta 2009 opravil nadzore na 49 diplomatsko-konzularnih predstavništvih, od tega je bilo kakih deset izrednih nadzorov, ostali so bili redni.

"Do izrednih nadzorov pride, ko iz poslovanja veleposlaništev ugotovimo, da prihaja do določenih napak. Rednih nadzorov pa se izvaja v povprečju od pet do sedem na leto. Praviloma naj bi imel vsak veleposlanik vsaj en nadzor v času mandata. Tudi jaz sem bil leta 2013 tik pred koncem mandata deležen nadzora," je povedal Vidovič, nekdanji veleposlanik v Bratislavi.

Po opravljenem nadzoru glavni diplomatski nadzornik predlaga večje število ukrepov. "Običajno so ti ukrepi lahko že takoj odpravljeni na veleposlaništvu samem, pri določenih ukrepih pa je potrebno sodelovanje služb na ministrstvu, predvsem službe za finančne zadeve in službe za pravne zadeve. Recimo, da je treba popraviti kako pogodbo," je razložil.

"Ko gre za večje kršitve, pa nadzornik lahko predlaga tudi druge ukrepe, ki pa jih od leta 2009 ni bilo prav veliko. Med njimi je sicer recimo izredna odpoved delovnega razmerja v primeru veleposlanika Petra Reberca," je še pojasnil Vidovič.

Ministrstvo mora sicer tudi pri hujših kršitvah spoštovati zakon o delovnih razmerjih in predviden postopek. "Prva faza v tem postopku je opomin. Ta opomin pred odpovedjo delovnega razmerja smo izrekli v primeru veleposlanice Veronike Stabej," je pojasnil generalni sekretar na MZZ in spomnil na nedavno razkriti primer veleposlanice v Parizu, ki je bila zaradi nepravilnosti tudi predčasno odpoklicana s položaja.

"Postopek za ugotavljanje nepravilnosti pri poslovanju veleposlaništva je sicer zelo kompleksen in moramo upoštevati tako kolektivne pogodbe, ki jih imamo z zaposlenimi, kot tudi zakonodajo, zlasti zakon o delovnih razmerjih," je še opozoril Vidovič.

Po drugi strani pa ugotovljene kršitve nimajo nujno neposrednih posledic na kariero veleposlanika. Tako se na primer veleposlanik Aleksander Geržina lahko vseeno poteguje za položaj veleposlanika v Zagrebu, čeprav je poročilo o nadzoru njegovega vodenja veleposlaništva na Dunaju pokazalo, da si je med drugim neupravičeno izplačeval kilometrino. Sam sicer te očitke zavrača.

Vidovič je pojasnil, da skušajo na ministrstvu nepravilnosti, ki jih ugotovijo, odpraviti. Glede imenovanj novih veleposlanikov pa je poudaril, da kadrovska komisija na ministrstvu, v kateri so samo profesionalci in nobenega politika, lahko ugotavlja zgolj, ali kandidat izpolnjuje pogoje za položaj veleposlanika, ki so v zakonu o zunanjih zadevah natančno določeni. Tovrstni opomini pred odpovedjo delovnega razmerja pri delu kadrovske komisije ne igrajo nobene vloge, je razložil.

"Postopek gre tako, da kadrovska komisija torej ugotovi, kdo izpolnjuje pogoje in posreduje to v odločanje ministru. Ta se nato posvetuje z vlado in predsednikom republike, vlada potem opravi imenovanje, zatem je treba dobiti soglasje države prejemnice, nato pa predsednik izda ukaz o imenovanju," je proces imenovanja veleposlanika ponazoril Vidovič.

Vidovič je hkrati napovedal, da bo ministrstvo nadaljevalo "z izjemno transparentnostjo poslovanja". "Objava poročil o diplomatskih nadzorih nam bo nedvomno pri tem pomagala, ker želimo vzpostaviti zelo jasna pravila, ki ne bodo dovoljevala odstopanja ali izjem," je prepričan.

Pojasnil je še, da je do objave teh poročil prišlo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. "Ministrstvo pa ni imelo nobene zadrege pri tem, da sledi črki zakona," je še dodal generalni sekretar na MZZ.