Klavdija Markež verjetno do pred nekaj dnevi ni niti pomislila na to, da bo zasedla položaj ministrice za izobraževanje, znanost in šport. Magistrica je svojo karierno pot do poslanke začela in končala na Ljudski univerzi Ptuj, kjer je bila sprva strokovna sodelavka, nato organizatorka izobraževanj, do konca leta 2013 pa direktorica. Od 2008 do 2012 je bila predsednica Zveze ljudskih univerz Slovenije.
Z dolžnim spoštovanjem do ljudskih univerz, vendar vodenje ene od njih ne izpolnjuje pričakovanj o izkušnjah za vodenje ministrstva, še najmanj ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga bo prevzela 39-letna Markeževa. Da se je predsednik vlade Miro Cerar pri imenovanju nove ministrice zatekel v svojo poslansko skupino, priča o tem, da ima velike težave pri naboru možnih kandidatov. Kot kaže, je med akademsko srenjo bolj malo tistih, ki so pripravljeni svoj ugled zastaviti za politično funkcijo v vladi Mira Cerarja, ki se opoteka od ene ministrske afere do druge.
Že Stanka Setnikar Cankar, predhodnica Markeževe, kot nekdanja dekanja Fakultete za upravo ni bila ravno kadrovski biser, toda glede na reference je bila vseeno za stopničko ali dve nad Markeževo. Ne nazadnje slednja nima doktorata. Kako nestabilen je položaj ministrov v sedanji vladi, priča ravno primer Setnikarjeve, ki jo je odnesla Komisija za preprečevanja korupcije z objavo zneskov honorarjev, ki so jih poleg redne plače na svojih (javnih) fakultetah služili posamezni profesorji. 636 tisoč evrov honorarjev, koliko je v zadnjih enajstih letih na ta način zaslužila, s tem je zasedla neslavno drugo mesto po višini zneska, je bilo veliko preveč. Cerar je moral sprejeti njen odstop, zlasti zaradi dogovorov s sindikati, kjer tarnajo nad nizkimi prihodki učiteljev.
Markeževa je povabilo premierja s ponosom sprejela, štela si ga je v čast in priznanje za dolgoletne delovne izkušnje (za katere smo že opisali, da niso blesteče zaradi odgovornega mesta, ki ga bo v nekaj dneh zasedla). Obljublja, da nima nič z zgodbami z visokimi honorarji za avtorske in podjemne pogodbe in pravi, da »je tu vse tako, kot mora biti«. Izobraževalno pot je začela na ekonomski šoli Srednješolskega centra Ptuj, leta 1999 je diplomirala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, ekonomsko znanje naj bi ji zagotavljala visokošolska diploma z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Magistrirala je pred desetimi leti iz državnih in evropskih znanosti na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije na Brdu pri Kranju. Naslov njene magistrske naloge je Vpliv strukturnih skladov Evropske unije na razvitost regije Spodnje Posavje.
V letu pred nastopom poslanske funkcije se je zaposlila v družbi za industrijske projekte RM Vuk kot vodja izobraževanja in projektov. Nekdanji lastnik podjetja Miran Vuk, župan Zavrča, je moral v osebni stečaj. Zanimivo, da tega zadnjega niso zapisali ne na strani državnega zbora, omenil ga ni niti Cerar. Morda zato, ker je bila družba RM Vuk lani pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada, o čemer je bila seznanjena, a zagotavlja, da ni bila vpletena. Ptujčani so ji zamerili, da v parlamentu ni podprla sklepa, da bi ptujska bolnišnica dobila urgentni center, a se je branila, da je stvari treba načrtovati in reševati kot celoto, ne pa po posameznih primerih. Zavrnila je tudi očitke, da naj bi v zadnjih letih Ljudsko univerzo Ptuj oškodovala za sto tisoč evrov, češ da je med drugim z njenim denarjem dvakrat plačala družinski dopust v Dubaju in si posodobila domovanje. Gre za zavajanje, pravi Klavdija Markež.