Ministrica mora svoj dogovor s Fidesom braniti pred koalicijo

Ob tem so poudarili, da dogovor v nobeni točki ne posega v enotni plačni sistem javnega sektorja.

Dogovor "vsebuje le zavezo vlade, da bo predlog plačnega zakona glede odprave omejitve napredovanja do 1. decembra posredovala v usklajevanje sindikatom javnega sektorja in ga po usklajevanju z izjavo o stopnji usklajenosti s sindikati posredovala v DZ", so v sporočilu medijem zapisali na ministrstvu za zdravje. Gre za odpravo omejitve 57. plačnega razreda, ki ga uslužbenci v javnem sektorju lahko dosežejo z napredovanjem.

V koaliciji je namreč danes završalo, saj so vse tri koalicijske stranke opozorile, da ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ni imela zelene luči koalicije za spremembe v enotnem plačnem sistemu javnega sektorja.

Prav tako so se s Fidesom dogovorili, da se v zdravstveni sistem uvedejo standardi in normativi zdravniškega dela. S tem želijo sistemsko urediti organizacijo dela zdravnikov in zagotoviti pogoje dela zdravnikov, ki bodo omogočali dovolj časa za kakovostno obravnavo bolnikov, enakomerno obremenjenost zdravnikov in zagotovili kakovost zdravstvene obravnave.

Standardi in normativi dela zdravnikov se bodo uvedli na način, da jih bo moral pripraviti vsak zdravstveni zavod in pri tem upoštevati standarde in normative, ki so in še bodo sprejeti za posamezne zdravniške specialnosti na ravni države.

Uvedba standardov in normativov dela zdravnikov bo poleg ustrezne organizacije dela zdravnikov omogočila tudi možnost ustreznega kadrovskega načrtovanja in ciljno vodenje zaposlovanja zdravnikov, so sporočili z ministrstva.

Ker zdravnikov ta hip ni, jih bodo v sistem vključevali postopno, da bodo pri številu zdravnikov dosegli povprečje EU. Postopno zaposlovanje novih specialistov bo mogoče, saj jih bo 1831 končalo izobraževanje do leta 2023.

Glede na to, da je premalo zdravnikov za izvajanje vseh zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo državljani, delodajalce zavezujejo, da bodo upoštevaje normative dela zdravnikov zaposlovali zdravnike po zaključenem specialističnem izpitu, po navedbah ministrstva piše v sporazumu.

Do ustrezne kadrovske popolnitve pa bodo zaposleni zdravniki, z namenom skrajševanja čakalnih dob, opravljali svoje delo preko dogovorjenih normativov dela in tudi v dodatnem ordinacijskem času.

Z namenom skrajševanja čakalnih dob, večje kakovosti in zagotavljanja več časa za obravnavo bolnikov je dogovorjena tudi uvedba posebnega projekta fleksibilnega nagrajevanja. Po ocenah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bi za izvedbo posebnega projekta fleksibilnega nagrajevanja potrebovali letno največ med 36 in 40 milijoni evrov.

Zaradi pomanjkanja zdravnikov bo ministrstvo za zdravje predlagalo spremembo ureditve, na podlagi katere bi lahko specializanti družinske medicine po dveletnem programu specializacije že imeli opredeljene bolnike.

Dogovorjeno je bilo, da se v aneksu h kolektivni pogodbi odpravi neustrezen sistem določanja delovnih mest zdravnikov, tako zdravnikov specializantov kot tudi zdravnikov specialistov. Sedaj veljavni sistem je namreč takšen, da je delovno mesto zdravnika specializanta in zdravnika specialista odvisno od trajanja specializacije, ki jo je opravil, so še sporočili z ministrstva.

Zdravniki so od 8. novembra stavkali tako, da so omejili svoje delo na 40 ur tedensko. To je že po nekaj dneh povzročilo težave zlasti v tistih zdravstvenih ustanovah, kjer morajo zdravniki zaradi pomanjkanja kadra delati nadure, da delo poteka kolikor toliko normalno. Z danes parafiranim sporazumom bodo stavkovne aktivnosti zamrznjene do 23. januarja.