Mučenje živali: psa je ujel v past in ga potolkel z rovnico
Vrhovno sodišče je odločilo, da je moški, ki je v bližini domače hiše nastavil past, v katero se je januarja 2014 ujel pes, kriv mučenja živali. Celjsko okrožno sodišče ga je najprej obsodilo za poškodovanje tuje stvari. Vrhovno sodišče je potrdilo, da ima njegovo ravnanje nedvomne znake surovosti in krutosti, poroča časnik Dnevnik.
Moškega so na celjskem okrajnem sodišču obsodili na pogojno kazen pet mesecev zapora z dveletno preizkusno dobo. Čeprav je tožilstvo trdilo, da je kriv mučenja živali, je sodišče dejanje prekvalificiralo v milejše kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Menilo je, da nista dokazana zakonska znaka mučenja živali, in sicer surovo ravnanje in pogin, povzročen na krut način, piše Dnevnik.
Višje sodišče se je strinjalo, je pa menilo, da moškemu lahko na podlagi zbranih dokazov očitajo le en udarec z rovnico in ne tri, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Zato mu je pogojno kazen znižalo na štiri mesece.
Primer je nedavno obravnavalo tudi vrhovno sodišče. Zahtevo za varstvo zakonitosti je vložilo tožilstvo, prepričano, da je šlo za tipično obliko kaznivega dejanja mučenja živali. Vrhovni sodniki so se strinjali. Ugotovili so, da za surovo ravnanje zadostuje opis, da se je v past, ki jo je nastavil obsojeni, ujel pes, ki je bil zaradi tega v predelu gobca hudo poškodovan.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Uporaba pasti je namreč po zakonu o divjadi in lovstvu in zakonu o zaščiti živali v Sloveniji prepovedana, ker živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje ali škodi njenemu zdravju oziroma povzroči njeno nepotrebno ali neprimerno usmrtitev. Zgolj v omejenem obsegu ali pod določenimi pogoji se lahko uporablja za lov na divjad in kot taka torej nikakor ni namenjena lovu na psa, so po navedbah Dnevnika zapisali vrhovni sodniki.
V obsojenčevem ravnanju so prepoznali tudi povzročitev pogina, povzročenega na krut način. Vrhovni sodniki so tako ugotovili, da je bil zakon kršen, v pravnomočno sodbo pa niso posegali, saj je šlo za napačno uporabo materialnega prava, ki jo je sodišče prve stopnje storilo v obsojenčevo korist, poroča Dnevnik.