Na najvišjem položaju v sodstvu bo zamenjal Miodraga Đorđevića, ki mu je v sredo prenehala sodniška funkcija, s tem pa tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča.

Novi predsednik vrhovnega sodišča je v sodniški karieri prehodil pot od okrajnega do vrhovnega sodnika. Je doktor znanosti pravnih ved, aktiven predavatelj in pisec strokovnih prispevkov predvsem s področja insolvenčnega, izvršilnega, civilno procesnega, stvarnega in obligacijskega prava, aktivno je sodeloval tudi pri pripravi zakonodaje.

Orož je sodnik že skoraj dve desetletji. Poklicno pot je marca 2006 začel kot sodnik na izvršilnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča, kjer je bil tudi vodja organizacijske enote za stečajne zadeve in vodja izvršilnega oddelka ter podpredsednik. Na mesto višjega sodnika je bil imenovan septembra 2011. Sodil je na izvršilnem in gospodarskem oddelku ljubljanskega višjega sodišča.

Za vrhovnega sodnika ga je državni zbor na predlog Sodnega sveta imenoval decembra 2021, ko ga je podprlo 85 poslancev, proti ni bil nihče. Na vrhovnem sodišču sodi na gospodarskem oddelku, kot član senata pa tudi na drugih oddelkih. Je tudi vodja oddelka za spremljanje sodne prakse, član personalnega sveta vrhovnega sodišča, vodja projektne skupine Nove funkcionalnosti baze znanja, član komisije za izdajo in odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja ter član strokovnega sveta Centra za izobraževanje v pravosodju. Sodeloval je tudi v več delovnih in projektnih skupinah na vrhovnem sodišču.

Tudi za predsednika vrhovnega sodišča ga je DZ novembra imenoval brez glasu proti, ko je zanj glasovalo 69 poslancev. Vodenje vrhovnega sodišča je prevzel za mandat šestih let.

Orož je na najvišjem položaju v sodstvu zamenjal Đorđevića, ki mu je 31. decembra prenehala sodniška funkcija, s tem pa tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča. Đorđević, ki je funkcijo prevzel leta 2023, se je moral konec lanskega leta upokojiti, še pred koncem svojega mandata. Vrhovni sodnik namreč lahko funkcijo opravlja le do 70. leta starosti.