Mirko Krašovec napisal knjigo o zlomu nadškofije Maribor: poglejte, kdo je prišel na predstavitev (FOTO)

Vsebinska osnova knjige so obsežna dokumentacija, osebne izkušnje pisca, prispevek tedanjega nadškofa Franca Krambergerja, ki je kmalu po izbruhu afere odstopil, spoznanja vatikanskega izvedenca Milana Simčića ter strokovne ugotovitve priznanih ekonomistov in pravnikov o globalni ekonomski in finančni krizi v letih 2008-2012.

"Krizno stanje je omogočilo zaroto judežev, da so s sistemsko korupcijo, medijskim zavajanjem javnosti in demoniziranjem gospodarjenja pred nastopom krize izvedli rop stoletja. Zavedena javnost je laž sprejela za resnico in se odzvala s krivičnimi obsodbami grešnih kozlov. V civilni in cerkveni sferi so odpovedale dobronamernost, solidarnost in preudarnost. Judeži so krizo in to stanje duha zlorabili in izsilili stečaj Zvonov. S tem so močno oškodovali Nadškofijo Maribor in 35.427 malih delničarjev ter povzročili nezaupanje do Cerkve," je prepričan Krašovec.

Krašovec je 20. januarja 2011 v italijanskem tedniku L'Espresso objavljeni članek, ki je zamajal temelje nadškofije tudi v mednarodni javnosti, označil za manipulativnega. Sklicujoč se na zanesljive vire iz Vatikana so "judeži" zadolženost holdingov prikazali v obsegu 800 milijonov evrov, čeprav naj bila po njegovih trditvah dejansko zadolžena za pol manj.

Pri tem, kot jim očita avtor, niso upoštevali dejanske vrednosti premoženja Zvonov, ki je še v kriznem obdobju znašala več, kot je bilo breme kreditov. S sklicevanjem na vire iz Vatikana naj bi želeli narediti vtis, da so verodostojne osebe, ki imajo na voljo verodostojne podatke, hkrati pa to posredno po njegovem dokazuje, da so pri manipulativnem članku Sveti bankrot sodelovali tudi "judeži" iz Vatikana.

V knjigi Krašovec tudi popravlja svojo napačno oceno iz leta 2013, ko je krivdo za propad holdingov pripisal višji sili globalne finančne krize. Po analizi okoliščin in dokumentacije je po njegovih besedah postalo jasno, da njunega poloma ni povzročil padec vrednosti delnic in drugih naložb, pač pa so tega na podlagi svojega konstrukta povzročili nelojalni partnerji.

Knjiga zato po njegovem mnenju izpolnjuje moralni dolg do krivično omadeževane nadškofije ter do razočaranih in ogoljufanih delničarjev. Avtor je v razmislek dal tudi pobudo za popravo krivic, in sicer s sklenitvijo gospodarskega sporazuma med Svetim sedežem in Slovenijo, tako da bi po zgledu sporazumov v sosednjih državah našla primeren model "pastoralno-gospodarskega" sporazuma po načelu solidarnosti in pravičnosti za vse škofije. Takšen sporazum bi olajšal dialog in tvorno sodelovanje na vseh področjih, je prepričan Krašovec.

Nekdanji prvi finančnik mariborske nadškofije v kritičnem času je takoj po izbruhu afere zapustil položaj ravnatelja nadškofijske gospodarske uprave. Pozneje se je moral po nalogu rimske kongregacije za duhovnike začasno preseliti v benediktinski samostan Šentpavel na avstrijskem Koroškem. V medijih se nekaj časa ni želel pojavljati, a je že leta 2012 v 30 strani dolgem pismu slovenskim škofom pisal, da ne želi več biti grešni kozel.

Kljub temu se je moral tudi na civilnem sodišču zagovarjati zaradi nekaterih poslov. Sprva je bil na celjskem okrožnem sodišču obsojen na dve leti zapora zaradi kaznivih dejanj naklepnega napeljevanja k poslovni goljufiji na škodo EU v zadevi Betnava, v ponovljenem sojenju celo na tri leta, in je leta 2017 odšel na prestajanje kazni. Med obravnavanjem zahteve za varstvo zakonitosti je vrhovno sodišče Krašovcu prekinilo prestajanje vikend zaporne kazni, leta 2019 pa je bil pravnomočno oproščen obtožb.

Medtem je bil tudi v cerkvenem postopku rehabilitiran, zato lahko opravlja pastoralna dela in je trenutno župnijski upravitelj v Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Zaradi sodnih postopkov in prestajanja zaporne kazni je od države terjal odškodnino, a z odmerjeno v višini 30.000 evrov ni bil zadovoljen in se je odločil za spor na ustavnem sodišču.