V resnici predlog zakona na novo ureja tudi druge dejavnosti, in sicer so največje novosti predvidene na področju monitoringa emisij in poročanja. Številna podjetja, med drugim Impol, Tetol, Snago, Knauf, Koto, Kovis-Livarna, Lesonit, Livar, Livarna Titan, Omco Metals, Rekon, Revoz, SIJ, Štore Steel, Talum, TE Brestanica, TEŠ, URSA Slovenija, Valji Štore, Vipap ter podjetje Žuran bodo po podatkih Agencije za okolje Republike Slovenije morala na novo urejati monitoring in poročanje.
Gospodarstveniki opozarjajo, da bo za manjša podjetja že sama vzpostavitev monitoringa velik strošek, saj gre za okoli 100.000 eur. Gospodarske organizacije sicer podpirajo rešitve, ki gredo v smeri zmanjševanja vplivov na okolje in izboljšujejo kakovost življenja in bivanja. Vendar morajo biti te rešitve dobro premišljene in utemeljene na strokovnih izhodiščih. Imeti morajo tudi jasne cilje. Vse to v predlogu zakona manjka.
Zato gospodarske organizacije Državni zbor Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije pozivajo, naj se zavrne predlog zakona, ki bi lahko imel škodljive posledice za slovensko gospodarstvo. Predlagajo, da se v dialogu z vsemi deležniki opravi celovita razprava in poišče rešitve, ki bodo sledile priporočilom in praksam v EU. Slovenska podjetja ne bi smeli potisniti v neenakopraven položaj, zaradi česar bi izgubila konkurenčnost. Njihova ocena je, da predlog zakona ogroža vsaj 10.000 delovnih mest v neposredno 20 podjetjih in posredno 200 podjetjih.
Kako se bo na pomisleke gospodarstva odzvala vlada Roberta Goloba?
