Koprivnikar je na včerajšnji novinarski konferenci spregovoril o ključnih izzivih, ki ga čakajo na resorju. V luči načrtovanih ukrepov za uravnoteženje proračuna za prihodnje leto pa se je osredotočil zlasti na stanje v javnem sektorju in pogajanja s sindikati.
Kot je dejal, se pogajanja niso začela takoj po imenovanju nove vlade, to pa zato, ker so želeli sindikatom pojasniti, da breme optimizacij in znižanja stroškov ne bo temeljilo izključno na javnem sektorju. A javnofinančno stanje je tako, kot je, in upoštevanje vseh želja sindikatov preprosto ni izvedljivo, je dodal.
Sindikati so po njegovih besedah brez vsebinskega pogovora zavrnili vse vladne predloge o dodatnih ukrepih. Koprivnikar je ponovil, da bo poskusil poiskati drugačne rešitve, vendar je ob tem treba razumeti, da ti ukrepi "ne temeljijo na tem, kdo ima koga raje" in da ne gre za omalovaževanje posameznih poklicnih skupin. Enostavno je treba sprejeti, da lahko zapravimo toliko, kolikor ustvarimo, a minister dvomi, da "sindikalna stran razume ta dejstva".
Tako se mu ne zdi korektno, da sindikalni pogajalci niti ne poslušajo vladne obrazložitve. "Še preden so sploh slišali predloge, so že grozili z vojno napovedjo, totalno blokado. Takega ravnanja ne smatram kot državotvornega," je poudaril ter zagotovil, da se bodo kljub vsemu pogajali naprej in poskušali doseči kompromis.
Po Koprivnikarjevih besedah strani večkrat ne dosežeta dogovora tudi zato, ker se sindikati ne morejo zediniti niti med seboj. Zato pogajanja "po eni strani postajajo kontraproduktivna" in so v preteklosti v veliki meri blokirala pogosto dobre predloge različnih vlad, je dejal.
"Sedimo za pogajalsko mizo z 80 predstavniki, se pogajamo z danes že 36 sindikati in ne dosežemo nobenega dogovora. Sindikati so se poenotili v trenutku, ko so zavrnili vse vladne predloge. Pri iskanju rešitev za kvorum, da uredimo zastopanost sindikatov, se pa sindikalni centrali med sabo ne moreta zediniti o dveh predlogih, ki sta vladni strani oba v redu. Namenoma nas postavljajo v situacijo, da niti ne vemo točno, s kom se pogajamo," je ugotavljal minister.
Po njegovem mnenju gre za "eno od pogajalskih taktik, da vlado postavijo v nemočen položaj". Vlada pa nima več kaj dosti izbire, če želi izpolniti temeljne zaveze, poleg tega so ljudje na parlamentarnih volitvah jasno pokazali željo po spremembah, je povedal Koprivnikar.
Počasi se je treba vprašati, kdo nosi odgovornost za stanje, v katerem smo, je dodal. Tu smo namreč ravno zato, ker nismo nič spremenili; spremembe so vedno blokirane, pogosto tudi s strani sindikatov, je še pojasnil minister.
O ministrstvu za javno upravo je sicer Koprivnikar povedal, da nima nekih izvornih pristojnosti ali področja, ki bi ga urejalo. Njegova vloga je po Koprivnikarjevi oceni skrb za podporo vsem ostalim državnim organom pri svojem delu, minister pa vidi precej možnosti tako za izboljšave kot za prihranke.
Med drugim se je dotaknil stanja v državni informatiki, kjer da se porabi preveč sredstev za samovzdrževanje in premalo za razvoj. Izzivi jih čakajo pri upravljanju s stvarnim premoženjem in centralizaciji javnih naročil, pa tudi pri debirokratizaciji. Na področju lokalne samouprave pa si minister želi povezovanja občin pri skupnih stalnih in razvojnih nalogah.
Sindikati vračajo ministru
"To, da ne ve, s kom se pogaja, bi utegnila biti težava ministra. Če bi se pozanimal, bi natančno vedel, kdo smo sindikati, ki se pogajamo, koliko smo 'težki' in kakšna je naša preteklost. Med drugim se lahko ugotovi, kdo je kaj podpisoval," se je za STA odzval vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Koprivnikarju priporoča, naj vendarle opazi, da je javni sektor v zadnjih petih oz. šestih letih prispeval milijardo in pol evrov k urejanju razmer, ki se ta čas niso uredile. "Prevzemali smo odgovornost pred svojim članstvom, ko smo dajali; od delovne uspešnosti do napredovanja in dvakratnega znižanja plač ... Računajoč, da bo kaj bolje. Zdaj nas pa prepričujejo, da nismo državotvorni," je dejal Štrukelj.
Po vsem tem Koprivnikar trdi, da se ni nič zgodilo, je pristavil Štrukelj in se vprašal, koliko časa bodo še poslušali "to pravljico". "Vsaka vlada, ki pride, pravi, da se ni še nič zgodilo in bi začeli znova. Mi pa plačamo vsako posebej, se odrekamo delu svoje plače in socialnemu položaju. Moje sporočilo je, da smo tega naveličani. In če kaj ni državotvorno, je ravno ta predpostavka, da se je življenje začelo natančno s tem ministrom in da pred njim ni bilo nič," je bil oster.
Tako je Štrukelj ministrove izjave označil kot žaljive in izpostavil, da si je Koprivnikar izbral napačni naslov, če želi prestrašiti sindikate.
Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Posedi pa je za STA ocenil, da se je Koprivnikar očitno znašel "v neki stiski, zelo verjetno tudi časovni", in išče krivce nekje drugje. A tovrstne izjave mu zanesljivo ne bodo pomagale, je dodal.
Oba sindikalista sta zavrnila tudi ministrove izjave glede pogajalske taktike in izpostavila, da so prav zdaj sindikati zelo poenoteni in so odgovor na vladne predloge ukrepov za prihodnje leto oblikovali soglasno.
Koprivnikar se je sicer obregnil tudi ob iskanje rešitev glede kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor, kjer imata sindikalni pogajalski skupini različna stališča.
Po mnenju Štruklja glede tega ni nujno poiskati rešitve v mesecu dni, kot jih morajo poiskati glede dogovora o varčevalnih ukrepih za leto 2015. "Minister natančno ve, da so tukaj razlike zaradi številčnosti, položaja in vpliva sindikatov, ki trajajo leta in da je tudi to nastalo zaradi politike prejšnjih vlad. Seveda bo potreboval nekaj potrpljenja. V mesecu dni se sveta žal ne da ustvariti na novo, čeprav nekateri trdijo drugače," je še dejal.