"Pred časom, ko je Slovenija vstopila v to skupino, smo ocenjevali, da bo izplen od tega davka kar dober. Ko smo potem ponovno naredili oceno učinkov davka, smo ugotovili, da bo izplen bistveno manjši, kot je bil predviden, tudi po najbolj optimističnih variantah, in da je to davek, ki bo težko pokril tudi lastne stroške zbiranja in implementacije," je pojasnil minister.
Ker je namen politične izjave o davku na finančne transakcije, ki jo je sprejelo deset članic unije, pospešiti in okrepiti zavezo za uvedbo tega davka, se ji Slovenija, ki ima že dlje časa pomisleke in želi dejansko v drugo smer, ni pridružila, a za formalen izstop je treba še izpeljati določene postopke, je povedal Čufer.
Na vprašanje, kakšni so bili odzivi drugih članic, ki sodelujejo v pobudi, je minister odgovoril, da je vsaka država suverena, da poišče tisto davčno strukturo, ki je zanjo najbolj optimalna, in da ni nobenega razočaranja, saj vsak razume, da vsak deluje v svojem interesu.
Davek na finančne transakcije naj bi Sloveniji po neuradnih navedbah prinesel tri milijone evrov na leto. Pričakovati je, da bo minister izstop iz pobude predlagal v kratkem in da bo Slovenija kmalu izvedla vse potrebne postopke zanj. Viri v Bruslju sicer pobudi ne napovedujejo svetle prihodnosti, češ da je verjetno, da bo po evropskih volitvah razpadla.
O včerajšnjem poročilu Evropske komisije je Čufer dejal, da mora Slovenija za odpravo presežnih gospodarskih neravnovesij nadaljevati reforme, skoraj zagotovo pa bodo potrebni tudi še dodatni ukrepi za znižanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v prihodnjem letu.
Da bosta Slovenija in Italija, ki se soočata s presežnimi makroekonomski neravnovesji, morali okrepiti ukrepanje in da se tega obe dobro zavedata, je poudaril tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem po ponedeljkovem sestanku evroskupine, ki je razpravljala o marčnem poročilu Evropske komisije o makroekonomskih neravnovesjih.
Ponedeljkova razprava po Čuferjevih besedah "ni bila zelo presenetljiva", saj so bili vsi elementi, o katerih so se pogovarjali, že pred časom javni. Slovenija še vedno ima makroekonomska neravnovesja, ki jih pospešeno odpravlja, vendar ta postopek še ni končan, kar pomeni, da je pomembno nadaljevati reforme, je poudaril minister.
Pri tem je izpostavil čiščenje bančnega sistema, pri čemer je treba do konca izpeljati še nekatere transakcije, razdolževanje podjetij, nadaljevanje privatizacije in oblikovanje Slovenskega državnega holdinga ter uresničitev zastavljenih ciljev na področju fiskalne konsolidacije.
Evropska komisija bo proračunsko in reformno ukrepanje Slovenije ocenila 2. junija. Če bo presodila, da ukrepanje za odpravo presežnih neravnovesij ni dovolj odločno, lahko sproži postopek za odpravo presežnih neravnovesij, ki v skrajnem primeru pomeni 0,1 odstotka BDP kazni.
Minister Čufer sprožitve tega postopka 2. junija ne pričakuje, pričakuje pa še kakšen pogovor o ukrepih, tudi v luči "naše politične nestabilnosti, ki zagotovo zmanjša našo sposobnost odločanja in moč implementacije ukrepov". Ob tem je pristavil, da je sicer v Evropi zelo pogosto kakšna država brez vlade.
Komisija je Slovenijo marca s posebnim priporočilom opozorila tudi, da mora okrepiti ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja. V spomladanski gospodarski napovedi, objavljeni v ponedeljek, je sicer Sloveniji v prihodnjem letu napovedala 3,1-odstoten javnofinančni primanjkljaj, medtem ko bi ga morala znižati na 2,5 odstotka BDP.
Komisija je v napovedi upoštevala samo ukrepe, ki so bili do 24. aprila že sprejeti na vladi in poslani v parlament, če je potreben sprejem v parlamentu, je pojasnil minister. A obenem je ocenil, da "bo skoraj zagotovo potreben še kakšen dodaten ukrep za konsolidacijo v naslednjem letu".
Na vprašanje, kateri ukrepi bi to lahko bili, je odgovoril, da bomo videli, kdo jih bo sploh sprejemal in predlagal. Neuradno pa se omenja, da so zaloge še v zdravstvu, šolstvu, lokalnih skupnostih in pri subvencijah v povezavi z evropskimi sredstvi.
Sicer pa je Čufer še pojasnil, da se bodo v četrtek na seji vlade dogovorili, katere zadeve je treba nemoteno delati naprej z vlado, ki opravlja tekoče posle, katere pa lahko počakajo.
Poleg tega danes ni izključil možnosti nove zadolžitve na trgu v tem letu. "Nikoli nismo rekli, da Slovenija v nobenem primeru letos ne bo šla na trg. Rekli smo samo, da je Slovenija ustrezno refinancirala letošnje leto in del naslednjega leta, tako da ni potrebe," je dejal.
A če se bo pojavila priložnost ali kakršni koli razlogi, na podlagi katerih bi ocenili, da bo to potrebno, bomo to pač storili, je še povedal minister. Kup razlogov je, ki lahko po njegovih besedah vplivajo na oceno, da je pametno iti hitreje kot čakati na naslednje leto, na primer nestabilnosti na mednarodnih trgih. "Ampak za zdaj nič takega ni predvidenega," je sklenil.