Minil prvi dan upora na univerzah

Rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik je v izjavi za javnost ponovil stališče rektorske konference, da bodo ob obravnavi predloga proračuna za prihodnji dve leti na odboru DZ za finance, ki bo danes, s posebnim pismom opozorili vse ministre in poslance, kaj se dogaja v slovenskem visokošolskem prostoru.

"Predlog proračuna za leto 2013 je za univerze uničujoč in pomeni, da pouka na prvi in drugi bolonjski stopnji ne bi mogli izpeljati," je poudaril in dodal, da v letu 2013 univerza pričenja izvajati tudi peti letnik, kar pomeni dodatne obveznosti. V letu 2012 so naredili vse, kar se je dalo urediti znotraj univerze, med drugim so za 25 milijonov evrov zmanjšali prihodek in na račun upokojitev, zmanjšanja stroškov privarčevali 15 milijonov evrov.

Opozoril je, da najmanj pet fakultet v letošnjem letu ne bo poslovalo likvidno. Če bo proračun sprejet, bi to po njegovem pomenilo za kar 16 odstotkov manj sredstev za visoko šolstvo in skoraj 20 odstotkov manj za raziskave in razvoj. Zato univerza vztraja, da mora v letu 2013 dobiti najmanj enaka sredstva kot v letu 2012. Od vlade zahtevajo pojasnilo, zakaj se je odločila za največje finančne reze v znanosti. Obenem pa jim univerza po Pejovnikovih besedah ponuja dialog pri pripravi večletnega programa prestrukturiranja.

"S protestom so univerze prikazale, da ni nobene smiselne razlage za nadaljnje in nesorazmerno krčenje v proračunu za visoko šolstvo in znanost. Ugotovili smo, da ni druge razlage kot da gre za politične interese o razbitju javnega šolstva ali pa discipliniranja, ker se hkrati predvidena sredstva za zasebne zavode povečujejo," je za STA dejal dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor.

Za ekonomsko fakulteto to po Mramorjevih besedah pomeni poleg odpuščanj tudi zmanjšanje programov, predmetov, povečanje števila študentov v posameznih skupinah in ukinjanje predmetov v tujem jeziku. Slednje pomeni bistveno manj mednarodnih izmenjav in najbrž izguba dveh najvišjih svetovnih akreditacij - ameriške in evropske.

Da gre pri vsem skupaj za politične interese, je Mramor omenil dopis ministrstva za izobraževanje, ki so ga prejeli v četrtek in v katerem jih seznanja, da bodo od 16. decembra dalje ostali brez prostorov za doktorski študij.

Sprejetje proračuna, kot ga predlaga vlada, bi za Ekonomsko fakulteto, ki ima približno enajst milijonov prihodkov za študijsko dejavnost, v letu 2013 pomenilo 2,3 milijona evrov manj glede na leto 2011. "Sredstva od ministrstva bi ravno pokrila plače, a nič ne bi imeli za stroške, kar pomeni, da v letu 2013 lahko kar enostavno začnemo na veliko odpuščati," je sklenil Mramor.

"Po naravi nismo neki protestniki, ampak smo predvsem raziskovalci, profesorji in študenti, ki jim je v prvi vrsti interes študirat ne pa protestirat," je za STA povedal rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj.

Glede na napovedano vztrajanje vlade pri še enem drastičnem zniževanju sredstev za visoko šolstvo oziroma za izvajanje študijskih programov in glede na posledice, ki jih vlada sploh ne pozna, saj ni izvedlo nobene analize negativnih posledic teh rezov, so na univerzi, kot je dejal, "prisiljeni te analize opraviti sami".

Na mariborski univerzi po Reboljevih besedah ne morejo 1. januarja 2013 zapreti 13 študijskih programov, kolikor bi jih morali, če bi želeli finančno izpeljati leto 2013, in ne morejo postaviti 1500 študentov na ulico zaradi zaprtih programov. "Znašli smo se v absurdni situaciji, ker ne moreš v visokem šolstvu nekih sprememb narediti v nekaj mesecih in prihraniti še dodatnih osem odstotkov in to v fazi, ko zaključujemo bolonjske prenovo," je ogorčen Rebolj. A priznava, da ne ve, kaj bi naredili, če bo proračun sprejet, kot ga predlaga vlada.

"Če bo sprejet takšen, kot je, bomo informativni dan prenesli na drugo lokacijo izven univerze in seznanili širšo skupnost," je še dodal Rebolj, ki sicer računa na "zdravo pamet poslank in poslancev, da se zavedajo, da je prihodnost Slovenije v razvoju in ne v varčevanju".

Tudi Univerza na Primorskem (UP) se je pridružila včerajšnjemu protestu z izjavo na spletni strani. Rektorat je sicer prepustil vodstvom fakultet in študentom, da se ustrezno odzovejo ali s prekinitvijo predavanj ali kakorkoli drugače, je dejal za STA rektor (UP) Dragan Marušič.

Od lani do letos so se sredstva na univerzi po njegovih besedah znižala za skoraj milijon evrov. Ravnali so čim bolj racionalno, socialno in intelektualno, saj so z raznoraznimi ukrepi znižali plače tistim z najvišjimi dohodki in tako prihranili skoraj pol milijona evrov. "Več ne gre. Vsako nadaljnje znižanje sredstev bi pomenilo, da bo drugo leto 400 novih doktorjev znanosti, s katerimi ne vemo, kam bi z njimi," je dejal Marušič in izrazil upanje v "razum poslancev".

Na ljubljanski fakulteti za farmacijo so izračunali, da bi sprejetje proračuna 2013, ki dodatno krči sredstva za visoko šolstvo in znanost, za univerze v dveh letih pomenilo preko 40 milijonov evrov manj sredstev. Takšno varčevanje je nesorazmerno glede na varčevanje na drugih področjih in nerazumljivo glede na pomen znanja in znanosti za obstanek slovenske družbe, so zapisali na fakulteti, ki se je včeraj pridružila protestu.

Ob tem pozivajo poslanke in poslance, da pri glasovanju o proračunu "prevzamejo odgovornost za bodoče in sedanje študente in za kakovostne strokovnjake, ki bodo prevzeli vodenje gospodarstva in drugih sektorjev ter peljali Slovenijo v prihodnost razvite družbe". Brez znanja ne bo ne gospodarskega ne socialnega napredka, so še zapisali na fakulteti.

Prvemu dnevu upora zoper dodatno krčenje sredstev za financiranje študijskih programov se je pridružila tudi ljubljanska fakulteta za računalništvo in informatiko (FRI). Zaposleni so skupaj s študenti opozorili javnost, da bo imelo dodatno krčenje sredstev katastrofalne posledice predvsem za prihodnje generacije študentov in diplomantov računalništva in informatike in posredno za tehnološki in informacijski napredek Slovenije.

"S tako grobim krčenjem finančnih virov bomo pristali med najbolj zaostalimi državami na področjih, ki so v informacijski dobi ključnega pomena. Visokošolsko izobraževanje je na vrhu izobraževalne piramide, kjer se izobražujejo bodoči nosilci razvoja družbe, in spodkopavanje celotnega šolstva z drastičnim omejevanjem, ki ga predlaga vlada, je lahko za Slovenijo pogubno," so poudarili.

Napovedano ponovno zmanjšanje finančnih sredstev bo fakulteto prisililo v zmanjšanje mase za plače zaposlenih, saj so pri vseh ostalih sredstvih že povsem na dnu. Prav tako fakulteta ne bo več mogla izpolnjevati ciljev in znanstvenih dosežkov na visoko perspektivnem področju, na katere je zakonsko vezana, in so njeno osnovno vodilo.

Zaradi napovedanega dodatnega zmanjšanja denarja zaposleni in študentje FRI izražajo zaskrbljenost nad prihodnostjo fakultete, Univerze v Ljubljani in celotne družbe. Pozivajo vlado in resorno ministrstvo, da jim omogoči še naprej skrbeti za kvalitetno izobraževanje mladih in za razvoj slovenske družbe na tem izredno pomembnem področju, so dodali.