Janša: Če bodo reforme sprejete, bo Slovenija še letos »na varni strani«

"Celotna EU potrebuje močno kohezijsko politiko. Gre za nenadomestljivo in ključno investicijo v prihodnjo rast in delovna mesta," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal gostitelj, slovaški premier Robert Fico.

To stališče je podprl tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je menil, da bi se morali skupini držav "prijateljic kohezije", v kateri so neto prejemnice, in "prijateljic učinkovite porabe", v kateri so neto plačnice, združiti v skupino "prijateljic rasti", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Premier Janez Janša je medtem izpostavil potrebo po ohranjanju zadostne višine kohezijskih sredstev tudi v tistih državah, ki so se že občutno približale povprečju razvitosti v EU. Kot je dejal v izjavi po koncu vrha, je Slovenija država, ki ta sredstva nujno potrebuje in so ključnega pomena za ponovno gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest.

Naš cilj je, da za naši obe kohezijski regiji, tako zahodno kot za vzhodno, pridobimo čim več teh sredstev ter da ta sredstva čim bolj učinkovito porabimo, je, kot so sporočili iz njegovega kabineta, poudaril Janša.

Ob tem je dodal, da se je na srečanju zbrala večina predsednikov vlad in drugih predstavnikov držav, ki predstavljajo odločujoči del Evropskega sveta, saj je bila glavna tema finančni okvir EU 2014-2020.

"Zbrale so se države, ki se zavzemajo za to, da se ohrani predlog Evropske komisije za sredstva kohezijskih skladov, ki ne bodo zmanjšana, kot predlagajo nekatere druge države," je povedal in izrazil skupno strinjanje, da se je treba pogovarjati o tem, kako bolje uporabiti ta sredstva, kar je v tem trenutku zahteva neto plačnic v evropski proračun.

Sklep, ki ga je sprejel Evropski svet junija, in ki govori o tem, da so sredstva iz kohezijskih skladov EU pomemben generator rasti v teh kriznih časih, je dobil nadaljevanje v deklaraciji, sprejeti v Bratislavi. Ob koncu je Janša poudaril, da Slovenija računa, da bodo ta sredstva ne samo v naslednjih dveh letih, ampak tudi kasneje, vsaj tja do sredine desetletja, ena ključnih investicijskih sredstev v Sloveniji.

V Bratislavi na srečanju "prijateljic kohezije" je sodelovalo enajst premierov in predstavnikov iz 15 novih članic EU. Skupino poleg Slovenije sestavljajo še Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija in kot opazovalka Hrvaška.

Gre za skupino držav prejemnic, ki nasprotujejo rezanju kohezijskih sredstev v novem sedemletnem evropskem finančnem okviru za obdobje med letoma 2014 in 2020, o katerem pogajanja še tečejo.

Pogajanja se bližajo sklepni fazi, vendar v pogajalskem okviru konkretnih številk za posamezne postavke še ni. Ciprsko predsedstvo naj bi jih razgrnilo po oktobrskem vrhu EU, politični dogovor pa naj bi bil dosežen na izrednem vrhu unije 22. in 23. novembra.

Osnova za pogajanja je predlog Evropske komisije, ki je bil predstavljen junija lani in nato julija letos dopolnjen, upoštevajoč vstop Hrvaške v unijo sredi leta 2013. Ob upoštevanju niza programov zunaj proračuna naj bi proračun za obveznosti znašal 1091 milijard evrov oziroma 1,14 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, od tega je za kohezijo namenjenih dobrih 379 milijard evrov.

Sedem neto plačnic, ki so si nadele vzdevek "prijateljice učinkovite porabe", želi predlog komisije zaradi krize odločno zmanjšati. Finska, Francija in Nemčija so nedavno pozvale k znižanju proračuna za leto 2013 za pet milijard evrov. Črtali bi tudi 3,5 milijarde evrov, ki naj bi jih namenili za spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti ter za vzpostavljanje novih delovnih mest.

Tudi Avstrija, Velika Britanija, Nizozemska in Švedska ne podpirajo načrtov Evropske komisije, da bi bil proračun za leto 2013 višji za 6,8 odstotka oz. za devet milijard evrov na 138 milijard evrov.

Za nameček naj bi evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski v bližnji prihodnosti članice EU pozval še k dodatnemu "prispevku", da bi pokrili primanjkljaj za leto 2012, ki naj bi po ocenah vodje odbora Evropskega parlamenta za proračun Alaina Lamassourea znašal kar deset milijard evrov.

Janša je bil v Bratislavi tudi v središču pozornosti nekaterih tujih medijev zaradi zaostrenih finančnih razmer v Sloveniji. Kot poroča časnik Delo, je Janša zagotovil, da bo Slovenija še letos "na varni strani", rešena špekulacij o morebitni mednarodni finančni pomoči, če se bo izpolnil načrt vlade o sprejetju reformnih zakonov v DZ.

Kot je poudaril, je slovenski parlament že sprejel ukrepe za stabilizacijo bančnega sektorja, nadaljujejo pa se pogovori s socialnimi partnerji. Slovenija po njegovih besedah ukrepe sproti usklajuje tudi z Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom, ki, kot je dejal, vladne predloge podpirata, piše Delo na svoji spletni strani.