Kot je v intervjuju za današnjo izdajo časnika dejal Svetlik, imajo za leto 2014 zagotovila, da bodo dobili enako vsoto sredstev kot letos in še dodatnih 6,1 milijona evrov, kar naj bi olajšalo izvedbo petega letnika bolonje. "Težava je v tem, da je ta dodatek preskromen glede na obseg dodatnega programa, ki ga moramo izvesti. Poleg tega nas bo, kot vse kaže, dohitel še davek na nepremičnine," opozarja rektor.
Glede petodstotnega krčenja kadra na univerzi, ki je bil dogovorjen še pred njegovim prihodom, Svetlik pravi, da "ni modro odslavljati ljudi, v katere si tako veliko investiral". Ker ljudje na univerzi delajo več za vse manj denarja, po njegovih besedah upada motivacija in trpi kakovost. "Ne glede na vse pa moramo kot najboljša univerza v državi ohraniti in voditi svojo dolgoročno strategijo: storiti vse, da ne izginemo z zemljevida dobrih univerz na svetu," je poudaril rektor.
Svetlik, kot pravi, načelno ne podpira prakse "sposojenih" kadrov, ki na zasebnih visokošolskih ustanovah predavajo honorarno. Za zaposlene na ljubljanski univerzi je podpisal nekaj takšnih soglasij, in sicer v primerih, ko so posamezniki s honorarnim delom le dopolnjevali svojo obveznost, da so lahko dobili polno plačo.
"Zaposleni morajo delati pod okriljem svoje matične univerze, ji biti zavezani, skrbeti za njen ugled in biti na razpolago študentom. Sem tudi proti privatizaciji, ki se skriva za raznimi d.o.o.-ji," je jasen rektor. Po njegovih napovedih imajo tako zelo resen namen ugotoviti, kdo od zaposlenih kje in kaj počne, ter jim obenem ponuditi, da lahko to počnejo pod okriljem univerze. "Zaposleni so na tej univerzi, tudi v zasebnih poslih uporabljajo njeno ime, delajo z njeno opremo in v njenih prostorih. Ne morejo se torej obnašati, kot da gre za njihove zasebne projekte," je dejal.
Med cilji ljubljanske univerze je tudi povečanje števila diplomantov za tretjino do leta 2020. Na vprašanje, kako bodo to dosegli, Svetlik odgovarja, da bodo z zmanjšanjem števila vpisanih študentov dobili "bolj motivirane in bolj zmožne študente, ki bodo v večji meri študij zaključili z diplomo, in boljše razmerje med učitelji in študenti". Prav tako po njegovih besedah novi zakon o visokem šolstvu daje univerzam nekoliko več možnosti pri izbiri kandidatov oziroma postavljanju pogojev, izboljšati pa bodo morali še pedagoške metode.
Svetlik nasprotuje uvedbi šolnin na prvi in drugi stopnji, bi pa bilo po njegovem mnenju prav, da bi se povečala odgovornost do študija. "Študentje bi morali bolj resno opravljati svoje obveznosti, na univerzi pa bi morali poskrbeti za boljši nadzor nad izvajanjem pedagoških obveznosti," je dejal. V tem smislu gre po njegovih besedah predlog iz strategije razvoja visokega šolstva, po katerem bi študentje vrnili šolnino, če ne bi končali magisterija, v pravo smer.