Milko Novič še ne ve, ali je oproščen ali pa ga čaka ponovitev sojenja

Da je ugodilo Novičevi zahtevi za varstvo zakonitosti, je vrhovno sodišče potrdilo v sporočilu za javnost, v katerem je sicer prvotno dodatno pojasnilo torkovo odločitev, da se Noviča izpusti iz zapora. Med drugim je v sporočilu zapisalo, da se "prekinitev izvršitve pravnomočne sodbe odredi, če se zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je vložena v korist obsojenca, ugodi, kot je bilo v tem primeru, ali pa ko je podana zelo velika verjetnost, ki meji že na gotovost, da bo vložnik z zahtevo uspel".

Na vrhovnem sodišču so za STA potrdili, da je vrhovno sodišče Novičevi zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, da pa podrobnejše vsebine odločitve ne morejo posredovati, dokler odločba ne bo napisana in vročena strankam v postopku.

So pa javnosti posredovali sklep, s katerim je v torek senat vrhovnega sodišča odredil, da se Noviča, ki je bil pravnomočno obsojen na 25 let zapora, izpusti na prostost. Iz sklepa je razvidno le, da se je sodišče za izpust odločilo na podlagi uveljavljanja kršitev pravice do obrambe. Sklep je sprejel senat, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki Branko Masleša kot predsednik ter Barbara Zobec, Kristina Ožbolt, Vesna Žalik in Mitja Kozamernik.

Novičev odvetnik Jože Hribernik je za STA povedal, da bi si želeli, da bi vrhovno sodišče Noviča oprostilo obtožb, če se bo odločilo za novo sojenje, pa bodo zahtevali, da Noviču sodi drug senat. V vsakem primeru pa je prepričan, da bo Novič oproščen. "Proti njemu ni niti enega dokaza, zato nas tudi ponovnega sojenja ni strah. Bi si pa Novič in njegova družina zaradi trpljenja, ki zdaj neupravičeno traja že četrto leto, čim prej zaslužila mir," je dejal. Dodal je, da ima vrhovno sodišče vso podlago, da Noviča oprosti.

V zahtevi za varstvo zakonitosti je sicer Novičeva obramba zatrjevala bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve ustave in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do obrambe, ki je bila podlaga za izpustitev Noviča iz zapora, so po besedah Hribernika ugovarjali temu, da sodišče ni izvedlo nekaterih predlaganih dokazov obrambe, da drugostopenjsko sodišče ni odgovorilo na nekatere navedbe v pritožbi, problematizirali so tudi verodostojnost izvedenca Franca Sabljiča, na mnenje katerega je sodišče oprlo svojo odločitev o krivdi Noviča. Po oceni Hribernika je bil namreč Sabljič v koliziji interesov, saj je bil v času preiskave umora direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki je sodeloval v preiskavi.

Tožilka Blanka Žgajnar, ki je vodila proces zoper Noviča, odločitve vrhovnega sodišča za STA ni želela komentirati, saj do zdaj v zvezi z zadevo Novič ni prejela še nobenega sklepa vrhovnega sodišča.