Nekdanjega zaposlenega na Kemijskem inštitutu Noviča je obtožnica bremenila umora Jamnika pred restavracijo Via Bona na ljubljanskem Viču 16. decembra 2014. V času preiskave in dela sojenja je bil v priporu. V prvem sojenju ga je sodišče spoznalo za krivega in ga pravnomočno obsodilo na 25-letno zaporno kazen. Novičeva obramba je konec oktobra lani uspela na vrhovnem sodišču, ki je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, obsodilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
V novem sojenju, ki je trajalo nekaj mesecev, je sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Zvjezdan Radonjić, včeraj izrekel oprostilno sodbo. V obrazložitvi sodbe je dejal, da "ne samo, da ni dokazov, da je Novič kriv, ampak je popolnoma dokazano, da ni storilec".
V postopku se je po besedah sodnika izkazalo, da Novič v času, ki ga je imel na voljo, ni mogel priti na kraj umora. Včeraj, še pred zaključnimi besedami, je Radonjić namreč prebral uradni zapisnik z nedavne rekonstrukcije dogajanja v času umora, ko so na terenu merili čas, ki bi ga Novič potreboval od doma do kraja umora. Merjenje je po besedah sodnika pokazalo, da bi za to potreboval od 11 do 14 minut, v realnem času, to je pred novoletnimi prazniki, ko je gneča večja, pa od 15 do 18 minut.
Po sodnikovih besedah je bil čas, ki naj bi ga Novič imel na voljo, da pride na kraj umora in ga izvede, v najslabšem primeru osem minut, po ugotovitvah vrhovnega sodišča, ki je ugodilo zahtevi za revizijo prvega sojenja, pa je bil ta čas lahko še krajši, in sicer šest minut, je navedel sodnik.
Tudi bazne postaje mobilne telefonije, na katere se je v času umora in po njem priklapljal Novičev telefon, ko je ta prejel in poslal nekaj kratkih mobilnih sporočil, po sodnikovih besedah ne dokazujejo obdolženčeve krivde. Nemogoče se mu zdi, da bi Novič tako rekoč s kraja umora odgovarjal na šaljiva sporočila, ki mu jih je pošiljal neznanec.
Tožilstvo je sicer za Noviča zahtevalo 25 let zapora. Tožilka Žgajnarjeva je namreč tudi v včerajšnjih zaključnih besedah vztrajala, da je bilo Noviču očitano kaznivo dejanje v celoti dokazano.
Med drugim je ocenila, da je Novič umor zagrešil iz brezobzirnega maščevanja, ker je bil Jamnik direktor Kemijskega inštituta, s katerega je bil Novič krivdno odpuščen, in ker je imel z Jamnikom več nerazčiščenih postopkov.
Med dokazi, ki naj bi potrjevali Novičevo krivdo, je omenila "seznam za fentanje" ter dejstvo, da je nekaj dni po domnevnem umoru sredi zime čistil kolo, s katerim naj bi se odpeljal na kraj umora. Pooblaščenec Jamnikove žene kot oškodovanke Miha Kunič pa je k temu dodal še, da Novič, potem ko je izvedel za streljanje, ni poklical žene in jo vprašal, kako je, čeprav je vedel, da je na istem dogodku kot Jamnik.
Tožilka je oporekala tudi načinu rekonstrukcije dogajanja. Menila je, da jo je sodišče izvedlo prepočasi.
Novičev odvetnik Jože Hribernik je nasprotno v zaključni besedi zatrdil, da v petih letih na sodišču ni bilo mogoče videti niti enega dokaza o Novičevi krivdi, vsa zadeva pa da je šla mimo zdrave pameti, katere posledica je le dolgoletno trpljenje Noviča in njegove družine.
Opozoril je, da je Novič doktor kemije in da nekaj ur po dogodku zagotovo ne bi odšel na zaslišanje na policijo v plašču, v katerem naj bi domnevno moril. Na splošno je ocenil, da pri obtožbi ne gre za usodno zmoto, pač pa za načrtno odločitev organov pregona, kako namesto pravega morilca, ki ga ni bilo mogoče najti, obsoditi nedolžnega človeka.
Po izreku sodbe je Novič novinarjem izrazil zadovoljstvo z današnjim razpletom. "Zadeva se je razvila, kot se je, na podlagi argumentov in predvsem uvidu sodnika Radonjića, da tožilstvo ni predložilo nobenega dokaza," je dejal.
Oprostilno sodbo je pričakoval, vendar ostaja previden glede napovedi nadaljnjih postopkov, ki bodo sledili, saj se bo tožilstvo na sodbo pritožilo. "Kogar je kača pičila, ta se boji zvite vrvi," je dejal.
Že v uvodu izreka sodbe je sodnik Radonjić opozoril tudi na hude pritiske, ki da jih je bil deležen. Že takoj po prvih narokih so se namreč po njegovih besedah začeli pritiski na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira, češ da naj začne soditi, kot je treba. Deležen je bil tudi predlogov za izločitev, izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem zasebnem življenju, je dejal. Sporočilo vseh teh pritiskov je bilo po njegovih besedah jasno: to je, da kot sodnik ne sme soditi pošteno. Kdo je v ozadju vsega tega, ne ve, je pa prepričan, da odločitve segajo v same vrhove pravosodja ter da bo že čez mesec dni v suspenzu, ker je želel soditi pošteno.
Hribernik je po izreku ocenil, da je Radonjić po njegovem mnenju z izrekom sodbe, v katerem je opozoril na pritiske nanj, pokazal na "ključno". "Človek, ki je bil že obsojen in je bil tudi naklepoma namenjen temu, da bo ponovno obsojen, je danes prost," je dejal.
Tožilka Žgajnarjeva pa je v izjavi medijem po izreku sodbe dejala, da je šokirana nad načinom izreka, saj se je "polovica obrazložitve oprostilne sodbe nanašala na samega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je govoril o pritiskih nanj".
Sodnik je med krivci za pritiske nanj navedel tudi tožilstvo, Žgajnarjeva pa vztraja, da ga je v "tej zadevi res izločala, vendar, ker je ocenila, da glede na njegove izjave v samem postopku kršen videz nepristranskosti, kar je popolnoma nedopustno".
Z včerajšnjim izrekom ni bil zadovoljen niti odvetnik Jamnikove žene Kunič, ki je sodnika tudi kazensko ovadil zaradi nezakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. "Izid na prvi stopnji je bil absolutno pričakovan glede na način vodenja postopka s strani okrožnega sodnika Radonjića," je dejal.