Jašarja višji sodniki pošiljajo v zapor za eno leto, Zagoršaku pa je bila pripisana pogojna kazen leto zapora s preizkusno dobo treh let.
Medtem ko sta sama v zagovoru vztrajala, da sta s svojim početjem želela le pomagati bolnim ljudem, je višje sodišče izpostavilo, da nimata ustreznega dovoljenja ministrstva za zdravje.
Tožilstvo ju bremeni pridelave in razpečevanja prepovedanih substanc, potem ko so policisti januarja 2016 v enem od objektov mariborskega Kulturnega centra Pekarna, ki ga je uporabljal Jašar, zasegli sadike konoplje, konopljino smolo in kremo s THC.
Prvič je Okrožno sodišče v Mariboru Jašarja in Zagoršaka oprostilo septembra 2017. Predsednica senata Danila Dobčnik Šošterič je oprostilno sodbo argumentirala z razlago, da sta "delovala za in ne proti zdravju ljudi." A takšna sodba na višjem sodišču ni obstala, ker ni bilo jasno, ali je senat obtožena oprostil, ker je ugotovil obstoj okoliščin, ki izključujejo protipravnost ravnanja Jašarja in Zagoršaka, ali zato, ker ni bilo dokazano, da sta storila kaznivo dejanje. Zato so višji sodniki sodbo razveljavili, obtožena pa sta oktobra lani ponovno sedla na zatožno klop.
Okrožno sodišče v ponovljenem sojenju ni zaobšlo dejstva, da je konoplja pri nas še vedno prepovedana, je pa sledilo predlogu zagovornika Jašarja, da si obtožena oprostilno sodbo zaslužita zato, ker je "podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba."
Tožilka Januša Kušar Rotman se je zoper oprostilno sodbo ponovno pritožila in tudi tokrat v pritožbi spomnila, da je sicer res, da se konoplja in njeni produkti lahko proizvajajo, prodajajo in imajo v posesti za medicinske, veterinarske, učne in znanstvenoraziskovalne namene, vendar le na podlagi ustreznega dovoljenja pristojnega ministrstva, ki pa ga Jašar in Zagoršak nista imela. In prav to je poleg tega, da po mnenju višjih sodnikov ni šlo za kaznivo dejanje majhnega pomena, po pisanju Večera razlog, da je višje sodišče oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno.