Mejak: Obsodba Slovenije v Strasbourgu krivična

Ali vas je presenetila sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru varčevalcev iz BiH razsodilo proti Sloveniji in ji prisodilo poplačilo vseh varčevalcev LB?

Ker so se varčevalci obrnili na sodišče zaradi kršitve človekovih pravic, je bila sodba pričakovana. Če poenostavim, po mnenju sodišča so varčevalci in človekove pravice posebno poglavje, tu ni sukcesije. Res je, da gre za banko naslednico, res pa je tudi, da varčevalce zanima samo odnos do banke. Sodišče je ocenilo, da so človekove pravice varčevalcev kršene, kar gotovo so, ni pa ga zanimalo, kaj je bilo zapisano v sporazumu o nasledstvu.

Kaže, če poenostavim, da sodišče meni, da države naslednice, ki so se pogajale o nasledstvu, niso bile pooblaščene, da se v imenu varčevalcev pogajajo in sklepajo posebne aranžmaje. Varčevalcev namreč ne zanima, kaj so se države dogovorile na Dunaju, zanimajo jih njihovo varčevanje in pravica, da dobijo svoj denar od banke. Vendar so se države naslednice pogajale. Vprašanje je torej, ali so se sploh smele o tem pogajati.

Sodba sedaj bremeni državo kot naslednico LB. Vprašanje je, ali bi bil sploh možen scenarij, da Slovenija leta 1991 ne bi sprejela v last državno Ljubljansko banko iz časov nekdanje Jugoslavije. Potem te banke ne bi bilo. Ker pa je slovenska država lastnica banke, je sodišče smatralo, da ona odgovarja za te vloge. Na Islandiji država s terjatvami do islandske banke, ki ni državna, nima nič.

Vendar ste se v sporazumu o nasledstvu dogovorili, da se bodo države naslednice o prevzemu jamstev federacije za stare hranilne vloge dogovorile na pogajanjih v okviru baselske Banke za mednarodne poravnave.

To smo uspeli po dolgotrajnih pogajanjih. Takrat so bile različne ideje, ponujali so nam tudi večji delež v premoženju, če bi prevzeli obveze do varčevalcev. Res pa je, da smo se o tem pogajale vse naslednice in da smo to sklenile in da smo vse ratificirale sporazum. Sporazum o nasledstvu velja in bi se moralo vprašanje varčevalcev reševati v okviru nasledstva.

Toda vmes je prišlo sodišče za človekove pravice, ki je presodilo drugače. Njega ne zadeva, kaj so se države izpogajale. Sodišče meni, da se države nimajo kaj pogajati o vlogah varčevalcev v bankah. In tu je stvar na žalost končana.

Slovenija mora sedaj poplačati varčevalce LB. Obstaja možnost, da bo del sredstev dobila iz sklada za nasledstvo, del bo morda skušala pridobiti z zahtevami po izplačilu terjatev LB do podjetij na Hrvaškem. Skušala naj bi tudi nadaljevati pogajanja v Baslu. Kako gledate na te možnosti?

Da bi skušali dobiti tisto, kar je LB dala v naložbe na Hrvaškem in BiH, bi bilo dobro in to pozdravljam. Žal pa mi je, da se tega nismo spomnili takrat, ko je Hrvaška leta 1994 LB v Zagrebu zaprla račun. Gre za zapleteno zadevo, saj so bile te naložbe že zdavnaj večinoma privatizirane in bo treba veliko časa, da se pride do njih. Je pa to zagotovo pravilna pot.

Sodišče v Strasbourgu bi moralo v svoji sodbi upoštevati, da je ta ista državna LB naložila velika sredstva na Hrvaškem in v BiH. Ker tega ni storilo, je to krivično do LB in Slovenije. To kaže, da ima celotna zadeva od začetka do konca svoj politični prizvok. Morda je tudi v Strasbourgu prevladala logika, ki je veljala med nekaterimi mednarodnimi strokovnjaki na pogajanjih o nasledstvu, da je Slovenija najbogatejša in da bo že poplačala varčevalce. Da ima torej Slovenija tako visok bruto družbeni dohodek, da se jim ni treba v to podrobno spuščati, čeprav je to krivično.

Sodišče bi moralo tudi upoštevati, da so države naslednice dobile iz sukcesijske mase zlato federacije, ki je osnova za garancijo za varčevalce, premičnine, nepremičnine, ambasade. Nabral se je lep šop denarja. Glede na to, da je federacija garantirala za hranilne vloge in da so bile pokrite iz bilance federacije, bi moralo biti za varčevalce na voljo to premoženje federacije, ki so si ga naslednice razdelile.

Sprašujem se, zakaj države naslednice niso ustanovile sklada, v katerega bi dale zlato in vse, kar so dobile iz naslova nasledstva ter poplačale varčevalce. To bi še vedno lahko naredile, seveda soglasno, a dvomim, da bi na to pristale. Znova bodo Slovenijo, ki je bila krivično obsojena v Strasbourgu, pustile na suhem.

Vse države naslednice bi morale svoje varčevalce poplačati iz premoženja, ki so ga dobile iz naslova nasledstva. Nimajo nobene pravice razpolagati z zlatimi rezervami, nepremičninami in ostalimi zadevami, nato pa kljub garancijam federacije račun poslati Sloveniji.

Po vaših ocenah, koliko bo Slovenijo glede na sodbo stalo poplačilo varčevalcev LB v BiH in na Hrvaškem?

To je treba šele ugotoviti, kakršnekoli ocene bi bile špekulacije. Treba je ugotoviti obresti in preveriti podatke. Treba bo namreč biti zelo dosleden glede dokazil varčevalcev, saj lahko prihaja do številnih zlorab. Če bi ugibal, bi rekel, da je dokumentacija zelo pomanjkljiva.

Glede na to, da je bila ob razpadu države na območju vojna, je vprašanje, koliko te dokumentacije se je sploh ohranilo.

Vprašanje je, koliko dokumentacije se je ohranilo, pa tudi to, koliko bodo pripravljeni pomagati. To bo zelo težko vprašanje in ne vem, kaj lahko Slovenija glede tega naredi. Lahko se odloči, da sprejme pomanjkljivo dokumentacijo, ki ne presega določnega zneska. Naredi torej približno tako, kot je pri izbrisanih, da določi, koliko bi bila pripravljena dati. V primeru višjih zneskov pa je treba zahtevati zelo kompletno dokumentacijo, takšno, ki ne pušča vode.

To je seveda delo, ki ga mora sedaj narediti v enem letu, in ki se ga bodo morali lotiti zelo sposobni strokovnjaki.

Problem je tudi, da je bila podružnica LB v Sarajevu leta 1993 nacionalizirana in da Slovenija ni imela dostopa do njene dokumentacije, da je bil ukinjen žiro račun podružnice LB v Zagrebu. Vsi podatki so bili na papirju, Slovenija pa jih nima.

Če ni podatkov, ni izplačila. Če imajo oni podatke, a se ne dajo preveriti, potem ne veljajo. Če bodo podatki pomanjkljivi, se lahko na primer naredi tako kot v primeru izbrisanih, nek kompromis. Scenarijev je več, tega vprašanja pa se bo treba lotiti strokovno. Vse je na stroki.

Ali bi ta sodba po vašem mnenju lahko vplivala na uresničevanje drugih vprašanj v okviru nasledstva?

Ne, saj sodba ne posega v nasledstvo. Sodba nič ne meni o nasledstvu, samo pove, da to, kar smo se države naslednice dogovorile, sodniki vidijo drugače.

Sodba govori samo o obveznostih Slovenije do varčevalcev LB, ki še niso bili izplačani. Se strinjate, da se Hrvaška nanjo ne more sklicevati v želji, da dobi nazaj sredstva, s katerimi je nekatere varčevalce LB že poplačala?

Seveda, ker so že izplačani. Ob tem je treba še povedati, da je Hrvaška prenesene vloge zelo selektivno dodeljevala; v podrobnosti pa se ne bi spuščal.