Kot je ocenil, bo nedavna odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v primeru varčevalcev LB iz BiH vplivala tudi na položaj hrvaških varčevalcev.
"Dolžnica ni več le LB in NLB kot njena naslednica, ampak tudi država Slovenija. Varčevalci so doslej dobivali tožbe, niso pa jim izplačali denarja, temveč so naleteli na prazne police. Če bo razsodba sodišča v Strasbourgu postala pravnomočna, se bo ta polica imenovala proračun. Slovenija bo morala plačati 150 milijonov evrov," je dejal Rogić.
Hrvaški finančni strokovnjak meni, da gre pri torkovi odločitvi sodišča za "pilotsko sodbo". Če bo postala pravnomočna, bodo imeli po njegovem pravico do odškodnine vsi tisti varčevalci, ki jim deviznih vlog še niso izplačali, in to po enakih pogojih kot tisti, ki jim je Slovenija te vloge že izplačala.
Ne bi pa smela razsodba Strasbourga vplivati na pogajanja med Hrvaško in Slovenijo glede prenesenih vlog, mnenje Rogića danes povzema spletna stran jutarnji.hr. Gre za hrvaške varčevalce, ki jih je poplačalo 20 hrvaških bank, denar za to pa so dobile iz hrvaškega proračuna.
Strokovnjaka obeh držav, Franc Arhar in Zdravko Rogić, sta na zadnjem srečanju 4. oktobra na Bledu predlagala zunanjima ministroma Vesni Pusić in Karlu Erjavcu, naj državi skupaj pišeta Banki za mednarodne poravnave (Bis) v Baslu in jo prosita za pomoč pri iskanju rešitve vprašanja LB v skladu s sporazumom o nasledstvu, pri čemer bi morale sodelovati vse naslednice nekdanje SFRJ.
Kot je za Jutarnji list poudaril Rogić, državi pisma Bis še nista poslali, ker je Ljubljana vztrajala, da mora Zagreb umakniti pooblastili v tožbah, vloženih na hrvaških sodiščih. Po njegovih besedah bi umik pooblastil imel neugodne finančne, politične in druge posledice za Hrvaško. Kakšne, Rogić ni pojasnil.
Hrvaški strokovnjak meni, da je po razsodbi Strasbourga vprašanje, če bi BiH hotela sodelovati pri reševanju vprašanja LB v Baslu, ker nima primerov prenesenih deviznih vlog in tako odločitev sodišča povsem zadovoljuje zahteve njenih varčevalcev.