Napoved visoke predstavnice slovenske vlade za vprašanja nasledstva Ane Polak Petrič v ponedeljkovi izdaji časnika Dnevnik, da bodo izplačila potekala več let, je Žugić ocenil kot pripravljanje javnosti na dodatno zavlačevanje problema varčevalcev LB.
"Oni se že vrsto let borijo za svoje prihranke, med njimi so tudi starejši od 75 let, ki se več kot 15 let na sodiščih borijo za svoje prihranke. Nadaljevanje zavlačevanja je nesprejemljivo in neusmiljeno," je dejal Žugić v Dnevniku regionalne televizije N1, ki je partnerka ameriške mreže CNN.
Na novinarsko vprašanje, koliko Slovenija lahko zavlačuje z izplačili, je Žugić izrazil prepričanje, da Slovenija sploh ne bi smela zavlačevati.
Polak Petričeva je potrdila, da bo Slovenija spoštovala roke iz razsodbe sodišča v Strasbourgu, ki določa, da bodo v Ljubljani do sredine leta sprejeli sistemski model izplačila deviznih prihrankov varčevalcem LB v BiH in na Hrvaškem.
Naj bi šlo za okoli 250 milijonov evrov glavnice, ki jim bo treba prišteti še ustrezne obresti za okoli 280.000 bošnjaških in hrvaških varčevalcev.
Vsak varčevalec bo moral dokazati, da je imel devizne prihranke v LB ter da je lastnik prihrankov, ki niso bili izplačani na temelju drugih določil.
"Postopek ne bi smel potekati več kot nekaj minut. Vsak varčevalec, ki ima hranilno knjižico, sebi in banki izkaže, kakšne so njegove terjatve," je povedal Žugić. Dodal je, da bi morala postopek dokazovanja plačati Slovenija.
Po njegovi oceni so v Sloveniji pripravil tudi zvijačo z obrestmi, ker bodo domnevno oblikovali organ uprave, ki bo določal obresti v primerih varčevalcev s Hrvaške in BiH, čeprav so obresti predpisane z zakoni.
"Varčevalci ne bi smeli odstopiti od pravice na zakonske obresti, ker gre za zajetna sredstva. Menim, da bi vsi varčevalci z dodatnimi tožbami morali pritiskati na Slovenijo, ker sodišča ne bodo sodila tako, kot pričakujejo oni. S tem bodo pospešili postopek in pripeljali do učinkovitega izplačila," je poudaril
Kot je dodal, bi morali pri tem vztrajati tako hrvaška vlada kot tudi največja opozicijska stranka HDZ ter vse hrvaške državne institucije.
Sodišče v Strasbourgu je lani Sloveniji naložilo poplačilo deviznih varčevalcev nekdanje LB, ki še niso bili poplačani, potem ko se države naslednice v okviru nasledstva več kot 20 let niso uspele dogovoriti o razdelitvi jamstev SFRJ za stare devizne vloge.
Polak Petričeva je za STA konec lanskega leta zagotovila, da bo Slovenija akcijski načrt za izvajanje postopka predložila do roka, ki se izteče 16. januarja. Odbor namestnikov ministrov SE pa bo marca in julija obravnaval implementacijo.