Predvsem gre za »balkanski sindrom«: največja slovenska banka je merila delovanja doma uporabljala tudi na tujih trgih. Brezglavo je financirala vsepoprek. Balkanski trg je bil za posle podarim-dobim še primernejši, nadzora je bilo manj. Matica v Ljubljani je morala zaradi tega letos požreti nova stomilijonska slaba posojila, izpostave NLB na območju nekdanje skupne države pa se potapljajo.

To, kar je danes objavljeno na spletnih straneh DUTB, je samo del katastrofe slovenskega bančnega sektorja. Slaba posojila, podeljena podjetjem v tujini, se po zakonu nismo smela prenesti v slabo banko in so tako ostala v portfeljih NLB. V parlamentu je bil zakonski postopek, naj se obelodanijo tudi slabi krediti, ki so še vedno skriti v nedrjih posamičnih bank, blokiran: NLB in NKBM sta blokado dosegla pri ustavnem sodišču, ki je zadržalo objavo podatkov.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.