Po Matozovem mnenju tako ni razloga, zakaj ne bi vrhovno sodišče takoj odločilo, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe Janši, ki je od 20. junija v zaporu na Dobu, odloži oziroma prekine.
Matoz je na današnji novinarski konferenci Odbora 2014 tudi opozoril, da je ustavno sodišče kljub velikemu pripadu zadev odločilo o Janševi pritožbi v roku 30 dni. Argument vrhovnega sodišča, da je treba pred odločanjem o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti preštudirati celoten spis, pa je po Matozovih trditvah neresničen.
Glede očitkov, da izvaja pritisk na sodstvo, pa Matoz pravi, da je edini pritisk z njegove strani ta, da zahteva hitro odločanje. Ne želi namreč, da se pri Janši zgodi enaka zgodba, kot se je Janezu Cerarju, ki je na današnji novinarski konferenci odbora predstavil svojo več kot 30 let trajajočo bitko s pravosodnimi postopki.
Član kolegija Odbora 2014 Aleš Primc pa je napovedal, da bodo tudi v prihodnje vsakodnevno prižigali sveče pred vrhovnim sodiščem. S tem bodo nadaljevali, dokler ne bo predsednik SDS in nekdanji premier Janša izpuščen iz zapora.
Prav tako odbor po Primčevih besedah širi svoje delovanje. Brali bodo namreč imena sodišč, nato pa tudi konkretno sodnic in sodnikov, ki so v svojem delovanju kršili ustavo. Njihov vir primerov kršenja ustave bo seznam, ki ga je pripravil profesor ljubljanske pravne fakultete in predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm. Prav tako Primc poziva državljane, ki imajo podobne zgodbe kot omenjeni Cerar, naj odboru posredujejo svoje izkušnje.
Primc se sicer ne bo udeležil današnje maše, ki bo za Janšo potekala v Mekinjah pri Kamniku, saj bodo tudi danes imeli shod pred sodno stavbo. Poudaril pa je, da veliko ljudi moli za Janšo in da ta maša ni osamljen primer.
Odbor se je v torkovem sporočilu za javnost odzval na odločitev podpredsednice vrhovnega sodišča Nine Betetto, ki je zavrnila zahtevo za izločitev sodnice Barbare Zobec v zadevi Patria. To so označili za korak, ki jim daje upanje, da se bo Slovenija približala vrednotam držav zahodnocivilizacijskega kroga. Betettova je danes v zadevi Patria tudi zavrnila zahtevo za izločitev vrhovnega sodnika Marka Šorlija. Obe izločitvi je zahteval tožilec Andrej Ferlinc.
Betettova je sicer v ponedeljek zavrnila tudi predlog za izločitev sodnice poročevalke v zadevi Patria Vesne Žalik, kar je zahteval Matoz. Poleg tega je zahteval tudi izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše. O tem bi moral odločati občni zbor vrhovnih sodnikov, a na petkovi seji niso bili sklepčni.
Matoz je danes pojasnil, da bodo kljub odločitvam o izločitvi vztrajali pri tem, da se vrhovni sodniki opredelijo do morebitne pristranskosti Masleše v zadevi Patria.