Revija Reporter
Slovenija

Vrhovni sodniki v ponedeljek o zahtevi za izločitev Masleše

STA

27. sep. 2014 5:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

V ponedeljek je sklicana občna seja vrhovnega sodišča, na kateri bodo sodniki obravnavali zahtevo za izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše iz senata, ki bo obravnaval zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, so sporočili z vrhovnega sodišča. Zahtevo je podal zagovornik obsojenega predsednika SDS Janeza Janše, Franci Matoz.

Matoz je Maslešo iz morebitnega sodelovanja v senatu, ki bo odločal o zadevi Patria, želel izločiti že poleti, a je občna seja vrhovnih sodnikov to zahtevo zavrnila.

Zato je Janšev zagovornik sklenil ponovno zahtevati izločitev Masleše, ker se je vmes spremenila njegova vloga. Vrhovni sodniki so namreč njegovo prvo zahtevo zavrnili s pojasnilom, da Masleša v svojem govoru na sodniških dnevih - ki ga Matoz navaja kot argument za izločitev - ni nastopil v vlogi sodnika, temveč se je na pritiske na sodnike in sodstvo odzval v vlogi predsednika vrhovnega sodišča.

Masleša pa je pred nekaj tedni sklenil, da bo predsedoval vsem senatom v zahtevah za varstvo zakonitosti, ki bodo prijavljene na seje kazenskega oddelka v obdobju med 8. septembrom in 31. decembrom letos. S tem je postal tudi predsednik senata v zadevi Patria, kjer se seja senata začenja 30. septembra.

Matoz je predlagal tudi izločitev vrhovne sodnice Maje Tratnik. Z vrhovnega sodišča sporočajo, da tudi o tej zadevi še ni odločeno.

Zahtevo za izločitev vrhovne sodnice Matoz utemeljuje z enakimi razlogi, kot jih je sodnica pred časom že sama zapisala v zahtevi za svojo izločitev kot sodnice poročevalke.

Takrat je navedla, da v zadevi ne more biti nepristranska, ker je bil njen mož namestnik nekdanjega republiškega sekretarja za pravosodje in je bil aktivno udeležen v postopkih, povezanih s prestajanjem zaporne kazni takrat obsojenega Janše v zadevi JBTZ. Prav tako je njena mama kot tožilka pred desetletji preganjala Jožeta Pučnika. Masleša tej prošnji sicer ni ugodil, je pa kasneje spis le predodelil, saj je imela Tratnikova vnaprej prijavljeno odsotnost.

Za delo v senatu so sicer poleg Masleše in Tratnikove predvideni še Vesna Žalik, Marko Šorli in Damijan Florjančič.

Prvostopenjsko sodišče je sicer junija lani predsednika SDS Janeza Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov.

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Janša in Krkovič kazen že prestajata.