Vrhovno sodišče namreč obravnava zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je po pravnomočni sodbi v zadevi Patria vložil Janša.

Po vložitvi zahteve za izločitev je Masleša prenehal z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. Ker je bila seja, sklicana za 18. julij, nesklepčna, Masleša v tej zadevi ni smel opravljati nobenih dejanj, podpredsednica sodišča Nina Betetto pa je sklic občne seje ponovila. Matoz je podal tudi zahtevo za izločitev sodnice poročevalke v zadevi Patria Vesne Žalik, a je Betettova zahtevo zavrnila.

K zadevi sta se pridružili tudi zahtevi za varstvo zakonitosti drugih dveh obsojencev v zadevi Patria - brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča. Sodišče mora vse zahteve obravnavati istočasno.

Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janša in Krkovič kazen že prestajata, Črnkoviču pa so začetek prestajanja preložili na oktober.