Na srečanju članov strank Demokrati na Polzeli je njihov prvak Anže Logar med drugim napovedal ustanovitev novega specializiranega tožilskega telesa po vzoru hrvaškega Uskoka, finančno policijo po italijanskem modelu, sistemsko pa bi nad tem bdel državni sekretar za boj proti korupciji v kabinetu predsednika vlade, »ki bo strokovnjak iz tožilskih vrst«.

Logar še nima seznama

V zvezi s tem so do nas prišle informacije, da bi lahko ta položaj zasedla državna tožilka Mateja Gončin, ki na specializiranem državnem tožilstvu vodi odmevne kazenske postopke iz primerov organiziranega kriminala, v zadnjem času pa se javno izpostavlja s kritiko in kazenskimi ovadbami zoper policiste, prav tako je tudi v javnem sporu z generalno državno tožilko Katarino Bergant. Še posebej, ker naj bi po naših virih sama med tožilskimi kolegi razlagala, da naj bi jo Anže Logar predlagal za ministrico, nato pa naj bi naredila red v pravosodju.

Robert Balen

Anže Logar je zanikal, da bi komurkoli ponujal mesto ministra ali državnega sekretarja, saj morajo najprej zmagati na volitvah. Kot je dejal, je ena od prioritet programa Demokratov boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Na položaju državnega sekretarja vidi kar nekaj tožilcev, ki se spopadajo z organiziranim kriminalom. Med takšne tožilce po njegovih besedah spada tudi Gončinova, vendar pa se z njo konkretno o tem ni pogovarjal. Prav tako ne bo sodelovala v strokovnem svetu. Dodal je, da z njo nima redne komunikacije, jo pa občasno sreča v državnem zboru in tudi drugod. »Vsakdo, ki se je zoperstavil organiziranemu kriminalu, je zlata vreden,« ocenjuje njeno delo.

Gončinova ne gre v nobeno stranko

Prav tako je tudi državna tožilka Mateja Gončin odločno zanikala, da bi jo zanimal kakršenkoli položaj v politiki. »Moja politična usmerjenost je moja osebna stvar, sicer pa v Sloveniji državni tožilec ne sme biti član politične stranke. To izhaja iz Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1), ki v 142. členu določa, da državni tožilec ne sme opravljati dejavnosti, ki niso združljive z neodvisnostjo in nepristranskostjo tožilske funkcije. Članstvo v politični stranki bi lahko ogrozilo videz nepristranskosti, saj bi lahko nakazovalo politično pristranost, kar je v nasprotju z načeli delovanja tožilstva,« nam je odgovorila.

»Poleg tega Kodeks tožilske etike poudarja, da morajo tožilci vzdrževati visoke standarde integritete in se izogibati dejavnostim, ki bi lahko vplivale na njihovo neodvisnost ali zaupanje javnosti v tožilstvo. Članstvo v politični stranki bi bilo v tem kontekstu nezdružljivo z njihovimi dolžnostmi. Kakšne informacije so prišle do vas, mi ni znano, dejstvo pa je, da mi nihče ni ponudil nikakršne pozicije oziroma politične funkcije v sestavi bodoče vlade. Ne glede na moje osebno politično prepričanje pa le-to nima nikakršnega vpliva na moje delo in odločanje v okviru tožilske funkcije,« je še dodala.

Tožilki, ki sta šli v politiko

Toda njena navedba, da državni tožilec ne bi smel biti član politične stranke, ne drži povsem. Takšne zakonske prepovedi ni, poleg tega so nekateri tožilci aktivni v političnih strankah. Sicer pa za prevzem politične funkcije ni treba biti član stranke. Doslej sta položaj pravosodne ministrice zasedali dve nekdanji državni tožilki: Barbara Brezigar je bila ministrica v vladi Andreja Bajuka, nato je v času prve Janševe vlade postala generalna državna tožilka, po izteku funkcije pa je v drugi Janševi vladi prevzela položaj državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve. Zdenka Cerar, ki je bila generalna državna tožilka od leta 1995 do 1999, pa je položaj ministrice za pravosodje prevzela v času vlade Toneta Ropa za nekaj mesecev pred volitvami leta 2004.

Sašo Radej

Seveda ni nujno, da bo Gončinova res prevzela funkcijo ministrice ali državne sekretarke, lahko pa jo bodoča vlada imenuje na položaj predstojnice morebitne slovenske različice Uskoka. Tožilko Gončinovo z desnico verjetno povezujejo tudi zaradi njenega nastopa na državnozborski komisiji za nadzor obveščevalnih služb, v kateri imajo večino poslanci NSI. Zanimivo, iste poslance SDT preiskuje, ker so na nadzoru na policiji zahtevali podatke, ali je policija prisluškovala telefonskim številkam oseb, ki se pojavljajo v aferi Dars.

Njihov prvak Matej Tonin se je na njene izjave skliceval, ko je v Slovenijo povabil kolega v evropskem parlamentu Adriana Vazqueza Lazaro, ki je za Evropsko ljudsko stranko ocenjeval stanje vladavine prava v Sloveniji. Kot neke vrste politična kampanja pa se bere njen zadnji intervju za revijo Ona plus, kjer se zgraža nad ženskami, zakaj se niso odzvale in je podprle. Vključno s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, za katere ljubimca je menda že lani izvedela od varnostnikov.

Želela si je izbrati varnostnike

Gončinova, ki je preganjala obtožene v zadevi Balkanski bojevnik, zdaj pa preganja slovensko vejo Kavaškega klana, se je 19. marca lani odpovedala osebnemu varovanju, ker se ni strinjala z novo ekipo varnostnikov, ki so ji jo dodelili dan prej. Zahtevala je prejšnje varnostnike, s katerimi se je osebno odlično razumela, vodstvo CVZ pa je pri omenjeni ekipi ugotovilo nepravilnosti.

Primož Lavre

Kot je razvidno iz poročila o nadzoru CVZ, je bilo narobe tudi to, da se je z njimi preveč spoprijateljila in so jo nato prevažali v skladu z njenimi željami, hkrati pa si nepravilno pisali dodatne ure. O razlogih za umik ekipe je spraševala tudi takratnega generalnega direktorja policije Senada Jušića, vodstvo CVZ pa obtožila, da jo je način varovanja bolj ogrožal kot varoval.

»Med nepravilnostmi je bila najbolj problematična zloraba kamer na hiši, kjer živim. Namesto varovanja mene in mojih družinskih članov so po kamerah izključno za mojo varnost vodilni na CVZ preverjali prijavljene in opravljene nadure, ki so jih za poročila o svojem delu pisali varnostniki, vse zaradi (ne)izplačila dodatka za nevarnost na njihovem delu. Tudi način postavitve kamer je bil sporen. Aplikacije za dostop do kamer so si naložili kar v trgovini google play, uporabljali pa so zasebne gmailove naslove in nobenega policijskega. Z navedenim me je policija, ki bi me morala varovati, dejansko spravila v dodatno nevarnost,« je izjavila v intervjuju za revijo Ona plus. Očitno jo je namestila ekipa, ki jo je hotela obdržati. Poleg tega je vodstvu CVZ očitala, da so jo ignorirali, o njej širili laži in jo žalili, »češ kaj se ta baba gre«.

Zaušnica treh tožilskih organizacij

Zoper posamezne policiste CVZ, vključno z zdaj že nekdanjim generalnim direktorjem, je naznanila sume storitev kaznivih dejanj, ki pa jih je državni tožilec Luka Virant s posebnega oddelka za preiskovanje in pregon oseb z uradnimi pooblastili, ki deluje pod okriljem Specializiranega državnega tožilstva, torej istega tožilstva, kot deluje Gončinova, večinoma zavrgel. Kot je generalna državna tožilka Katarina Bergant povedala v nedavnem intervjuju za Radio Slovenija, je bilo skupno ovadenih dvanajst oseb, zoper enajst oseb so ovadbe zavrgli.

Bobo

Posebni oddelek je namreč ugotovil, da nobeno od naznanjenih dejanj ali nepravilnosti nima elementov, ki bi se preganjali po uradni dolžnosti. Edina zadeva, ki jo še preučujejo, je tožilkin očitek, da naj bi prejšnji generalni direktor Jušić zlorabil uradni položaj, ker ji je na sestanku z njo kazal dokumente, povezane s kazensko ovadbo, ki jo je vložil na posebni oddelek SDZ zoper svojega predhodnika Boštjana Lindava, ker naj bi ta v državnem zboru lažno pričal. O tem naj bi pred vložitvijo ovadbe Gončinova obvestila varnostnika in Lindava.

Gončinova je napovedala, da bo kazenski pregon zoper policiste nadaljevala sama z zasebno tožbo, poleg tega pa je prijavila generalno državno tožilko Katarino Bergant na državnotožilski svet zaradi pritiskov na njeno delo, in sicer da naj bi od vodje SDT Darje Šlibar zahtevala, da ji odvzame primer Kavaški klan ter da zoper njo uvede disciplinski postopek ob morebitnem nastopanju v javnosti v primerih njenih ovadb zoper posamezne varnostnike, vodstvo CVZ in nekdanjega generalnega direktorja policije. Toda tudi državnotožilski svet jo je zavrnil z ugotovitvijo, da pri ravnanjih Bergantove ni šlo za poseg v samostojnost odločitev tožilke Gončinove.

Pričakovanja generalne državne tožilke, ki jih je izrazila preko vodje SDT, so se po njihovih ugotovitvah nanašale izključno na problematiko varovanja državne tožilke in na njeno morebitno komentiranje zadeve ter se niso dotikale njene meritorne presoje v zadevi Kavaški klan. Tožilka Gončinova, ki se z obrazložitvijo ne strinja, zdaj napoveduje tožbo na upravno sodišče. Zanimivo je tudi, da Gončinovo očitno ne podpirajo niti kolegi v Društvu državnih tožilcev Slovenije, saj je prav zaradi tega izstopila iz društva.

Primož Lavre

Trojka proti generalni tožilki

V že omenjenem intervjuju v reviji Ona plus je Gončinova napadla Bergantovo, ker ne podpira svoje tožilke kot prijaviteljice resnih nepravilnosti in tudi naznanjenih kaznivih dejanj: »Na VDT (Vrhovnem državnem tožilstvu, op. p.) nimam podpore in je nikoli nisem imela, vključno z generalno državno tožilko, ki je vse od začetka problematike mojega varovanja ostajala v ozadju in tiho. Edinkrat, ko se je v medijih izpostavila, sem njen nastop razumela tako, da mi je javno odrekla podporo.«

Njeno ravnanje razume kot zaščito nje same po ohranitvi funkcije, na katero jo je imenoval državni zbor, v katerem pa ima večino vladajoča koalicija, ki ji pripadata tudi generalni direktor policije in minister za notranje zadeve, s katerima je po navedbah Gončinove v zelo dobrih odnosih.

Po drugi strani je dejala, da ima podporo večine kolegov v SDT, predvsem »v dveh kolegicah, ki sta mi ves čas stali ob strani, ena izmed njiju je vodja SDT Darja Šlibar«. Druga, ki je sicer ni imenovala, je seveda Blanka Žgajnar, s katero sta v tandemu preganjali že »balkanske bojevnike«. Pri tem je zanimivo, da je hči Šlibarjeve Nike Podakar generalna sekretarka podmladka Svobode, Žgajnarjeva pa vodi predkazenski postopek proti predsedniku vlade Robertu Golobu v zadevi Tatjana Bobnar, kar pa ni nobena ovira za to, da so vse tri zelo medsebojno povezane in druga drugo medsebojno podpirajo. Tudi v primeru spora z generalno državno tožilko Bergantovo, s katero vodja SDT Šlibarjeva prav tako ni v najboljših odnosih.

arhiv Reporterja

Službeno potovanje v Črno goro

Septembra lani so po naših podatkih Gončinova, Žgajnarjeva in Šlibarjeva skupaj službeno odpotovale v Črno goro, torej v deželo, od koder prihaja hudodelska združba Kavaški klan, ki jo kazensko preganja tudi Gončinova. Na naše vprašanje, kdo jo je takrat varoval, je Gončinova odgovorila, da se je v Črni gori udeležila sestanka specialnih tožilcev za boj proti organiziranemu kriminalu na Zahodnem Balkanu: »Tema sestanka je bila v neposredni povezavi z zadevo, ki jo kot tožilka obravnavam. Za dodatne podatke o udeležencih se obrnite na vodjo SDT. Varovali so me varnostniki t. i. ‘stare ekipe’, ki jim popolnoma zaupam.«

Iz SDT do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora, so pa nam z vrhovnega državnega tožilstva odgovorili, da s službeno potjo okrožne državne tožilke niso bili seznanjeni: »Glede na to, da nas o nameri, da odhaja na to pot, ni nihče obvestil, o tem nismo mogli dati mnenja oziroma ji poti, glede na okoliščine, nismo mogli odsvetovati. Enako velja za varovanje na tej poti. Glede odgovora o spremstvu tožilke na tej poti so pristojni na Specializiranem državnem tožilstvu.«

TV Slovenija

Na policiji nam niso zaupali, na kakšen način varujejo tožilko Gončinovo in kako so jo varovali na njeni poti v Črno goro, saj bi razkrivanje podatkov škodovalo njihovemu delu. So pa že marca lani pojasnili, da tožilka ni povsem brez varovanja in da policija še naprej izvaja ukrepe za zagotavljanje varnosti ogroženi osebi. »Varovanje ogrožene osebe, ki ga je odredil generalni direktor policije in ki obsega nabor različnih ukrepov, se ni prenehalo. Za to namreč niso izpolnjeni pogoji,« so takrat iz policije zatrdili STA.

Z drugimi besedami, tožilka, ki vodi proces zoper tako nevarne kriminalce, kot je Kavaški klan, ne more biti brez policijskega varovanja, tudi če sama to želi. Tako se postavlja vprašanje, zakaj zadnje leto gledamo vso to dramo tožilke Gončinove, ali gre res za skrb za njeno varovanje ali pa se v ozadju res odvija priprava za kakšno politično funkcijo.