Potem ko je propadla večina kazenskih postopkov zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, kaže, da je državnemu tožilstvu zmanjkalo argumentov tudi v tožbi za odvzem premoženja. Finančna preiskava je pri družini Kangler prikazala razliko med prihodki in odhodki v višini 256.652 evrov. Finančna preiskava je zajemala čas od leta 2002 do 2014, ni pa upoštevala prihrankov in daril, kot tudi ne prihodkov iz kmetijske dejavnosti.
Kangler ima na svojem zemljišču na Zimici pri Dupleku kmetijo, na kateri vzreja divje svinje, ovce in koze ter prideluje koruzo, zelje, šparglje, lubenice, suši seno ter prodaja bale, les itd. Specializirana tožilka Barbara Lipovšek bi mu kmetijo kar zaplenila, vključno s 37 let starim traktorjem.
Oktobra lani je sodna izvedenka za kmetijstvo Marica Ivanušič na sodišču potrdila, da je Kangler s kmetovanjem v navedenih dvanajstih letih zaslužil okoli 188 tisoč evrov bruto, kar na letni ravni pomeni 11.143 evrov. Tožilka je tem ugotovitvam nasprotovala in zahtevala drugega izvedenca, a jo je sodnica Božena Novak zavrnila in naročila še enega izvedenca, tokrat ekonomske stroke, Branka Mayra, kateremu je tožilka spet nasprotovala. Tudi Mayr je v svojem izvedenskem mnenju potrdil, da je Kangler imel dovolj prihodkov za nakup stanovanja v Mariboru in drugo porabo, ki mu jo oporeka tožilstvo, oziroma da izračun tožilstva o razliki med viri in porabo ni pravilen.
Še več, izvedenec je ugotovil, da če bi upoštevali vse dohodke, kot izhajajo iz tabele izvedenke kmetijske stroke, je razlika med viri in porabo celo pozitivna, saj je imel Kangler kar 59.611 evrov presežka. Če pa iz kmetijske dejavnosti izvzame dohodke od prodaje prašičev, ovc in merjascev, je Kanglerjev primanjkljaj 9762 evrov. Nihče pravzaprav ne ve, zakaj tožilstvo oporeka Kanglerju vzrejo omenjenih živali. Davkov od kmetijske dejavnosti mu ni bilo treba plačati, ker ni bil davčni zavezanec.
Poleg tega je izvedenec Mayr upošteval še izplačilo dednega deleža, ki ga je Kanglerju izplačal njegov brat (od leta 2005 do 2007 v obrokih skupaj 50 tisoč evrov), prav tako tudi 142.500 nemških mark prihrankov iz domačega sefa, ki jih je Kangler prejel kot darilo od svojega očeta leta 1995. Vrednost prihrankov je ocenil na 72.859 evrov.
»Zatrjevani denarni prejemki (kmetijska dejavnost in zatrjevani prihranki) so lahko bili vir pologov na transakcijske račune. V svoji vrednosti skupaj s prejemki od M. K. (Kanglerjevega brata – op. p.), ki so v tem mnenju zajeti med pologi, predstavljajo zadosten vir za sporne pologe. V primeru, če obstajajo, ne moremo govoriti o nesorazmerju,« je izvedenec Branko Mayr v svojem mnenju sesul tožilstvo.
Končno besedo bo imelo seveda sodišče. Davčni strokovnjak Ivan Simič se zgraža nad postopkom: »To je res nepomembna zadeva, saj sta obe izvedeniški mnenji pokazali, da je imel Kangler s kmetijsko dejavnostjo dovolj denarja.«