»Vredno razmisleka je, da bi Lojze Peterle prevzel Slovensko ljudsko stranko in obudil pravo krščansko demokracijo,« je prejšnji teden na x zapisal Peter Sušnik, tajnik Nove Slovenske zaveze. V devetdesetih letih je bil član Slovenskih krščanskih demokratov, ljudskega krila, ki je bilo Peterletova opozicija v stranki, nato je odšel v SDS, iz katere je izstopil leta 2013 in se nato poslovil iz politike. Prav zaradi tega je njegovo razmišljanje še toliko bolj zanimivo.
Ne želi biti še en petelin med mnogimi

Ko smo s Peterletom opravili intervju, ki je bil v Reporterju objavljen pred tremi tedni, smo ga med drugim vprašali, ali bi sprejel funkcijo predsednika SLS, če bi mu bila ponujena. »Ne razmišljam o funkcijah, ampak o združevanju sil, postavljanju močne demokrščanske opcije,« je takrat odgovoril. Podobno tudi zdaj odgovarja na pobudo, da bi se pridružil SLS: »Ne iščem dežnika oziroma nadstreška. Marsikdo me je nagovarjal, a ne grem nikamor. Če me bodo podprli krščanski demokrati, pa bom to z veseljem sprejel.«

Za zdaj namerava biti dejaven kot predsednik društva Zavezništvo Slovenskih krščanskih demokratov, v katerem povezuje somišljenike iz NSI in SLS. Vodi pa tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), saj je bil predsednik vlade, ki je izpeljala osamosvojitev naše države.

Primož Lavre

Peterletov intervju v Reporterju je v javnosti zelo odmeval predvsem zaradi njegove izjave, da ga kot Dolenjca mika, da bi ustanovil stranko z imenom Dva deci, saj lahko nazdraviš le tistemu, ki ga spoštuješ. Na cesti so ga ustavljali ljudje in mu ponujali, da se mu pridružijo v tej stranki. »Če bi ustanovil stranko Dva deci, bi zagotovo dobil najmanj štiri odstotke in z njo prišel v državni zbor,« je prepričan Peterle.

Pa jo bo ustanovil? »Mene ne zanima še en petelin. Če je na sceni toliko igralcev, NSI, SLS, Rupar, kmalu bo tudi Lotrič in verjetno še Gregorčič, bi bila to dodatna fragmentacija. Zanima me povezovanje med temi strankami. Tudi Demos je povezoval različne stranke, od socialdemokratov in demokratov do krščanskih demokratov in ljudske stranke. Le tako smo lahko zmagali in oblikovali vladno koalicijo.«

Peterle je dolga leta vodil Slovenske krščanske demokrate (SKD), ki so se leta 2000 združili z SLS, nato pa iz nje odcepili kot Nova Slovenija (NSI). Leta 2004 je z njim kot nosilcem liste NSI zmagala na evropskih volitvah z več kot 23,5 odstotka glasov. Evropski poslanec je bil tri mandate, na volitvah leta 2014 je skupna lista NSI in SLS prejela 16,6 odstotka glasov, Peterle kot njen nosilec pa skoraj polovico glasov za to listo oziroma 32.720.

Nazadnje je leta 2019 kot tretji na listi prejel 12.211 prednostnih glasov, Ljudmila Novak pa kot nosilka 19.558. Lista je prejela dobrih enajst odstotkov, izvoljena je bila le Novakova. Na letošnjih volitvah ni nastopil, ker ni bila oblikovana skupna lista NSI in SLS, ki jo je bil pripravljen sam voditi. Lista NSI brez njega je dobila skoraj 7,7 odstotka glasov, prvak NSI Matej Tonin je bil komajda izvoljen za evropskega poslanca.

Vrata v SLS so mu odprta

Zato ni nujno, da se je Peterle povsem umaknil iz politike in da ga ne bo čez nekaj mesecev premamila ponudba kakšne stranke in se ji bo pridružil. Zlasti, če bi ga povabili v SLS, ki jo vodi njegov nekdanji asistent Marko Balažic, njega je tudi podprl pred evropskimi volitvami. Toda kakšne so pravzaprav možnosti za to?

Sašo Radej

»Gospod Peterle ve, da so zanj vrata pri nas odprta, vendar je rekel, da se ne bo včlanil v stranko,« nam je odgovoril Marko Balažic. Na vprašanje, ali ga bo povabil za predsednika stranke, je odvrnil, da takšnih načrtov nimajo, pa tudi sam Peterle nima takšnih ambicij.

Balažic je sicer na prepihu zaradi nezadovoljnih članov, ki ga želijo na izrednem kongresu zamenjati s Petrom Gregorčičem, ki je kot nosilec liste na evropskih volitvah stranki prinesel več kot sedem odstotkov, a je bilo to kljub temu premalo za uvrstitev v Evropski parlament. Po drugi strani pa Gregorčiču ostro nasprotuje sedanje vodstvo SLS, ki v njem vidi satelit Janeza Janše.

Lojze Peterle: »Če bi ustanovil stranko Dva deci, bi zagotovo dobil najmanj štiri odstotke in z njo prišel v državni zbor.«

Zato ne bi bilo presenečenje, če bi se Balažic umaknil tretjemu imenu, svojemu nekdanjemu političnemu mentorju Peterletu. Verjetno pa starosta krščanske demokracije potrebuje nekaj mesecev, preden se odloči za morebitni odhod v SLS. »Treba je počakati na njegov premislek,« je dodal Balažic.

Podobno kot Peterle se tudi Balažic zavzema za skupno listo z NSI in še s kom drugim. »Počakajmo na ustanovni kongres v soboto, in bomo videli, kako se bodo stvari razvijale,« nam je dejal prejšnji teden, ko Demokrati Anžeta Logarja še niso bili ustanovljeni. Glede Gregorčiča pa meni, da je zgodba zaključena: »Gregorčič je javno rekel, da ga SLS ne zanima več. Težko bi se povlekel nazaj.«

Za vodenje stranke (še) nima podpore

A očitno ni povsem tako, saj župan Cerkelj na Gorenjskem Franc Čebulj, dolgoletni član SLS, napoveduje, da bodo Gregorčiča skušali prepričati, naj vztraja v tekmi za predsednika stranke, ko se bo konec meseca vrnil iz ZDA. »O Peterletu pa nisem nič razmišljal,« je še dodal. Čebulj je sicer eden od nasprotnikov vodstva, ki si prizadevajo za izredni kongres in zamenjavo Balažica z Gregorčičem.

Primož Lavre

»Peterleta smo že povabili, da bi kandidiral za evropskega poslanca, a je bil njegov pogoj skupna lista NSI in SLS,« pravi Franc Pukšič, evropski kandidat SLS s Peterletovo podporo. »Zagotovo je Peterle velika osebnost, bil je prvi predsednik slovenske vlade, ogromno je naredil za mednarodno priznanje Slovenije, zlasti med evropskimi krščanskimi demokrati in pri papežu, vendar bi se morali o tem pogovoriti v stranki. Ne vem pa, ali bi nas lahko Peterle spravil v državni zbor. Letos smo izgubili dvoje volitev: poleg evropskih tudi volitve v kmetijsko-gozdarsko zbornico. Vendar pa SLS nikoli doslej ni dobivala glasov v kranjski in celjski volilni enoti, izgubila pa v mariborski in ptujski. Slednje je posledica nedelovanja občinskih odborov, za kar je odgovorno vodstvo stranko.«

Pukšič prav tako opozarja na razdrobljenost desnosredinskega političnega prostora in se zavzema za to, da bi vse te stranke, SLS, NSI, Ruparjevi upokojenci, bodoča stranka Marka Lotriča in Logarjevi Demokrati nastopili skupaj po vzoru liste Povežimo Slovenije: »Ampak najprej se moramo dogovoriti o vsebini, šele nato, kdo bo glavni. Ne morejo biti vsi petelini, kot pravi Peterle, glavni. Če bi se dogovorii, bi lahko računali na 10 do 15 odstotkov, kar bi okrepilo zmago desnosredinske opcije na volitvah.«

Čas za mlajše politike?

Peterletovemu prevzemu stranke pa ni naklonjen Janez Podobnik, ki je nekaj časa tudi sam vodil SLS: »Lojze Peterle je slovenska politična osebnost, ki presega klasični zgolj strankarski angažma. Ostaja zvest prostorom krščanske demokracije. In išče nove smeri, kako s teh izhodišč delovati danes. Ima čisto karizmo osamosvojitelja. Peterle vedno znova prinaša avtentičnega duha Demosa. Zato ga ne vidim (več) v vlogi predsednika neke politične stranke.«

Jure Klobčar

Ustrezna rešitev pa se mu zdi povezovanje sorodnih strank in njihov nastop na skupni listi na volitvah: »V bistvu gre za retorično vprašanje. Vsak odgovoren politik, še posebej predsednik politične stranke bo storil vse, da glasovi, pridobljeni na parlamentarnih volitvah ne bi šli v nič. Naš proporcionalni volilni sistem pa ima svoje zakonitosti. Potrebno je dobro razmisliti, da bo model sodelovanja uspešen. Morda v smeri Povežimo Slovenijo 2.0.«

Da je čas za mlajše politike, meni Primož Jelševar, član izvršilnega odbora, ki je sicer eden od najostrejših nasprotnikov Gregorčiča: »Osebno se z Lojzetom Peterletom dobro razumem, cenim ga kot starosto slovenske politike. Sodelovali smo tudi pri oživitvi društva Zavezništvo SKD, toda prihaja druga generacija politikov, priložnost je za mlajšo generacijo. Ključno je, da povežemo desnosredinski prostor in naredimo premislek, kakšna je prihodnost, če gre na volitve šest programsko sorodnih strank, nato pa prideta v parlament zgolj dve. Tega premisleka nismo naredili 30 let.«

Ljudmila Novak: »NSI Peterletov izstop zagotovo ne koristi«

V NSI so zaradi Peterletovega izstopa zelo razburjeni, čeprav so ga pričakovali. Prvak NSI Matej Tonin v zvezi s tem ne želi dajati novih izjav in vztraja pri izjavi, objavljeni na spletni strani stranke. V zapisu je obžaloval njegov odhod in mu izrekel vse dobro in veliko zdravja na njegovi poti. Ob tem se mu je zahvalil za vse, kar je storil za NSI in rast krščanske demokracije v Sloveniji. Dodal pa je tudi, da je kot predsednik kluba krščanske demokracije vedno lahko povedal svoje mnenje v organih stranke in da je imel dosmrtno glasovalno pravico na kongresih stranke.

Bobo

Nekdanja predsednica Ljudmila Novak, ki se je po odhodu iz Evropskega parlamenta upokojila, prav tako obžaluje, da je prišlo do tega: »Stranki to zagotovo ne koristi. Vedno smo pozivali, da je treba povezovati vse, tako starejše kot mlade, očitno pa se v NSI ni več počutil doma. Ne bojim pa se tega, da bi Peterle šel v SLS. Zaveda se svojih let in statusa.«

Ob tem opozarja, da bo treba garati, saj se vseskozi pojavljajo novi obrazi. Povezava med SLS in NSI je po njenem možna, vendar ne ve, ali o tem potekajo pogovori. SLS pa na državni ravni nima vidnejše podpore, izjema so nekatere občine, zato so posamezniki vedno dobrodošli. »Nad združevanjem ni nobenega navdušenja. Gotovo pa se bodo na naslednjih volitvah spet premešale karte. Več strank pomeni več konkurence in vsaka od njih lahko odščipne kakšen odstotek tudi NSI. Upam, da je krščanska demokracija tako dobro zasidrana, da ne bo izpadla iz državnega zbora.«

Bobo

Peter Sušnik: »Peterletovi volivci bodo ostali doma, če ne bo prevzel SLS«

Peter Sušnik je za Reporter podrobneje razložil svojo pobudo, da bi Lojze Peterle prevzel SLS: »Z novim vodstvom se zelo dobro razume, zato to ne bi bil sovražni prevzem. Menim, da lahko iz NSI potegnil svoje privržence in nato iz SLS naredil novo krščansko demokracijo. To se mi zdi logična poteza, saj k SDS ne bo šel, dvomim tudi, da bi se pridružil Logarju, zato bi lahko v SLS unovčil svojo ime in pripeljal svoje volivce. Peterle je pač ikona, eden izmed redkih, ki so bili prvoborci in imajo zvesti krog privržencev. Zato tudi ne verjamem, da njegov izstop iz NSI ne bo vplival na to stranko. Bojim se, da bo krog volivcev NSI, ki ni zadovoljen s trenutno orientacijo stranke, ostal doma in ne bo šel na volitve. Za desnico pa bi bilo dobro, da ti ljudje ne ostanejo doma.«

Po njegovem mnenju se je NSI odločila, da bo glasove nabirala na nekem drugem polju: »Do zdaj so bili prikriti. V volilni kampanji so izkoristili Peterleta, v ozadju pa je bila programska usmeritev stranke precej drugačna kot tista, ki so jo zagovarjali. Prav je, da gre NSI po tej poti, da zbere čim več glasov z novo doktrino. Tako bo močnejši pogajalski faktor. Toda zaradi tega je trenutno nastal vakuum na prostoru izvirne krščanske demokracije, kot jo poznajo Nemci, Avstrijci itd., kakršna je bila nekoč SKD. Tega polja SDS ne more zasesti, ker pač ni tak profil, ker nima imen in privržencev iz tega kroga. Ta obsega med petimi in desetimi odstotki volivcev, ti bi lahko SLS pripeljali nazaj v parlament.«

Kaj pa Peter Gregorčič? »On bo moral sam razmisliti, kaj bo pravzaprav počel in kako. Menim pa, da v slovenskem političnem prostoru nima profila, ki bi mu dal podobo, da bi za sabo potegnil ljudi. Ima dobre ideje, ampak to ne pomeni, da bo prepričal ljudi, da bi ga volili. Če bi se SLS konsolidirala z njim, bi gotovo pomenil novi obraz in nov entuziazem. V sedanjih okoliščinah, ko se je SLS razklala okoli Gregorčiča, pa imajo bistveno več možnosti, če stavijo na Peterleta in s tem avtomatično pridobijo dodatne glasove iz njegovega kroga.«

Marko Vavpotič

Igor Lukšič: Zaslužni posamezniki imajo na volilni izid bistveno manjši vpliv, kot se njim zdi

»Izstop Lojzeta Peterleta bo vplival na NSI prav toliko, kot je izstop Omana iz SLS. Zaslužni posamezniki imajo na volilni izid bistveno manjši vpliv, kot se njim zdi. Peterletova ocena je, da s slovenski krščanski demokrati, NSI in tudi vsi v tej skupini v Evropi premalo vehementno in jasno zastopajo svojo izvorno držo. Problem tega stališča je v tem, da se je politika v zadnjih tridesetih letih tako zelo spremenila, da bi bila taka drža prepoznana kot radikalno desno in bi jo volilno telo ignoriralo. Samo zato je ni v volilni ponudbi, in ne zato, ker so vodstva demokrščanskih strank nesposobna ali da ne razumejo svojega poslanstva.

Stranka Anžeta Logarja nastaja kot stranka odpadnikov SDS. Če bodo v stranki to gojili naprej, pri tem pa ji bodo pomagali tako v SDS kot v vseh drugih strankah, se NSI nima česa bati, ker ne bo bistveno posegel v njihov volilni bazen. V resnici ima Logar v tem trenutku zelo malo manevrskega prostora, da se umesti kam drugam, ker je dosedanjo dejavnost v Platformi slabo peljal in je ni izkoristil za definiranje svoje posebne poti.

SLS je dobro odreagirala na evropskih volitvah, našla in naredila dobrega kandidata, ki pa je na koncu zavozil skupno pot in si hotel rezultat obesiti okrog vratu kot kolajno, delov alo pa je, da je to »štrik«. Če bi družno nadaljevali po dobro zastavljeni poti, bi SLS imela dobre možnosti, da pride v parlament, zdaj pa bo morala začeti spet tam, kjer je bila pred evropskimi volitvami.«