»Če danes ne znamo jasno in javno povedati, da Robert Golob ne more več voditi te vlade – in zakaj je temu tako – potem nismo del rešitve,« piše na facebooku Janez Poklukar, nekdanji minister v Janševi vladi, zdaj pa član vodstva stranke Prerod.

»Ko sem izvedel, da bo organizirano kosilo liberalno-leve politike z Robertom Golobom, sem Vladimirju Prebiliču povedal jasno in brez olepševanja: takšno kosilo je lahko samo še ena predstava za javnost, če ne bo namenjeno resnici. Ponujena roka sodelovanja nima nobene vrednosti, če je izključno del političnega PR-ja in ne iskrenega soočenja z napakami tega mandata.«

»Kot nekdanji minister za zdravje, zdravnik in dolgoletni poznavalec javnega zdravstvenega sistema moram povedati: v tem mandatu me nihče ni nič vprašal. Ne o Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki sem ga soustvarjal. Ne o zdravstveni reformi. Ne kot člana strateškega sveta za zdravstvo, ki ga je vodil fantastičen kolega, človek in vrhunski strokovnjak dr. Erik Brecelj, ki me je osebno povabil k sodelovanju. Kljub temu ministrica za delo tega sveta ni slišala – njegovo strokovno delo je bilo ignorirano. Minister Loredan Bešič, ki je kasneje odstopil, pa je zdravstvo vodil na način, kakršnega v Sloveniji še nismo videli – brez vizije, brez zaupanja stroke in brez odgovornosti.«

Dodaja, da je Golob kot lider »strateško uničeval koalicijske partnerje. Levici ni bilo dovoljeno govoriti. Socialna demokracija je bila izčrpana do te mere, da v nekaterih okoljih – tudi v Ljubljani in Mariboru – praktično nima več možnosti za resen politični povratek.«

Prebilič: Tako Janša kot Golob sta za Slovenijo slaba izbira (INTERVJU)

»Enako se je dogajalo s Prerodom – tudi preko tako imenovanih neodvisnih svetovalcev in komentatorjev, kot je Bogdan Biščak, nekdanji politik, danes dejansko v službi promocije te vlade in koalicije, ki dobiva nesorazmeren medijski prostor. Sam pa v štirih letih nisem bil kot zdravnik in strokovnjak za javno zdravstvo povabljen niti enkrat na nacionalno televizijo – ne ob zdravstveni reformi ne ob Zakonu o dolgotrajni oskrbi.«

Zato Poklukar ne verjame Golobu ne kot človeku in ne kot liderju: »Ne verjamem, da lahko vodi to vlado naprej. Če je bilo kosilo res namenjeno sodelovanju, potem mora biti najprej prostor za resnico. Za jasno priznanje, da je bila ta vlada slaba. Da imamo krizo vodenja. Da smo štiri leta gledali politiko ega – in da je cena te politike razsuto zdravstvo, ponižani zdravniki in medicinske sestre ter zdravstvena reforma, ki se je na koncu sesula sama vase, tudi z zakonom, ki je bil razglašen za neustavnega. Na to smo opozarjali vsi, ki smo razumeli sistem. Nihče ni poslušal.«

»Zato sem Vladimirju Prebiliču jasno povedal, da se takšnega kosila ne udeleži. Ne zato, ker ne bi verjel v sodelovanje, ampak zato, ker brez resnice sodelovanje nima smisla. Če danes ne znamo jasno in javno povedati, da Robert Golob ne more več voditi te vlade – in zakaj je temu tako – potem nismo del rešitve.«

»Zaradi takšnega načina vodenja, odnosa do ljudi in politične kulture je bila država v tem mandatu potisnjena v stanje, v katerem je trda desnica ponovno resno okrepljena. Danes smo v absurdnem položaju, ko naj bi tisti, ki smo bili štiri leta izključeni, diskreditirani ali utišani, zdaj reševali predsednika vlade in njegovo politično podobo. Tega ne morem in ne želim sprejeti.«

»Njegova namera ni iskrena – ne do Preroda in ne do lastnih koalicijskih partnerjev. Gre za poskus ohranjanja oblasti brez prevzema odgovornosti. In čas je, da se to pove jasno, brez strahu in brez olepševanja,« zaključuje Janez Poklukar.