Revija Reporter
Slovenija

Lobanje na posodo, v žari pa plavajoče srce: ali posmrtni ostanki res sodijo v muzej?

Biserka Karneža
456

20. jun. 2021 20:00

Deli na:

Žara Srce Rajhenburga z razstave Zlata nit

Narodni muzej Slovenije

Z odprtjem razstave Zlata nit Narodni muzej Slovenije zaznamuje 200-letnico prvega muzeja na Slovenskem. Med 172 okrašenimi predmeti izstopa žara Srce Rajhenburga, ena izmed treh najimenitnejših primerkov relikvij in relikviarijev Narodnega muzeja. V njej naj bi bilo še vedno hranjeno srce Gabriela Girauda (1836–1899), brata iz reda trapistov in ustanovitelja rajhenburškega samostana pri Brestanici.

Mag. Darko Knez, kustos Narodnega muzeja, je za Reporter povedal, da bo žara na razstavi Zlata nit do začetka prihodnjega leta, nato bo vrnjena na grad Rajhenburg. Člani Društva Gabriel Giraud si želijo njene vrnitve v posvečeno grajsko kapelico ali v baziliko Lurške Matere Božje, toda, kot je povedal Knez, bo žara v dogovoru z Muzejem novejše zgodovine dana med eksponate stalne razstave trapistov na gradu Rajhenburg.

Ali žara sodi med razstavne predmete muzeja? Že več let se vrstijo polemike, kam sodijo človeški deli telesa, ali le na posvečene kraje, kot so kapelice, cerkve in pokopališča, ali so lahko tudi v muzejih.

Kustos Darko Knez je mnenja, da dostojno, nevsiljivo in spoštljivo predstavljanje, kot to počno v številnih cerkvah, kjer hranijo relikvije, ni v nasprotju s standardi, ki veljajo pri nas in v svetu.

Poizvedovali smo tudi,  ali se je v samostanu Pleterje ohranila grobnica ustanovitelja samostana Hermana II.  Celjskega in ali še molijo zanj, ob tem pa nas je prior Frančišek  M. Fodor seznanil tudi  s pleterskim rokopisom št. 146.  

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24