Fotografska razstava Živulovića ob 30-letnici samostojnosti Slovenije (FOTO)

Živulović je s fotografijami želel opozoriti na anonimne ljudi iz množice, ki so se veselili osamosvojitve, v objektiv pa je med drugim ujel tudi pomembne dogodke in osebe, kot je pesnik Tone Pavček in njegovo branje Majniške deklaracije, ovekovečen pa je tudi zadnji vojak JLA na slovenskem ozemlju.

"Z razstavo svojih fotografij iz obdobja prelomnih zgodovinskih dogodkov pred 30 leti bi rad pokazal predvsem to, da je bilo takrat dva milijona ljudi pri nas, na cesti, v vojni, ki so bili s srcem in dušo pri osamosvojitvi. To so bili junaki osamosvojitve. Vsi skupaj smo bili igralci na isti sceni. Ljudje, ki so bili anonimni in so še anonimni, so iz dneva v dan, iz meseca v mesec, pomagali pri tem, da se je zgodila osamosvojitev. Vsi so jo imeli za svoj cilj. Jaz sem hotel tem ljudem dati priznanje brez posebne glorifikacije," so njegove besede ob razstavi povzeli muzeju.

Kot je Živulović poudaril ob odprtju, "je le kronist, ki ne ustvarja zgodovine". Poskrbi pa, da se dogodki prek fotografij ohranijo in ostanejo zanamcem. Fotografije omogočajo, da se dogodki postavijo v pravi kontekst in so podlaga za poznejše preučevanje dogajanja, je pojasnil ob odprtju razstave fotografij, med katerimi mu je najljubša zadnja. Ta prikazuje dečka, ki sedi z očetom na travi in pričakuje nekaj novega, je še povedal s Pulitzerjevo nagrado ovenčan fotograf.

Živulovića je s fotografijo seznanil že oče, ki mu je pri 13. letih kupil prvi fotoaparat. Že med šolanjem na srednji fotografski šoli je bil na praksi v foto oddelku Dela. Prvo fotografsko službo je dobil na Institutu za varilstvo, vendar je konce tedna preživljal na Delu. V tej medijski hiši se je zaposlil leta 1985 in pod mentorstvom Joca Žnidaršiča deloval do leta 1992.

Leta 1989 je poslal fotografijo na natečaj Jugoslovanske fotografije leta, ki jo je organizirala agencija Tanjug, in zmagal. Fotografija z naslovom Delavski boj za kruh je na začetku razpada skupne države in še dolgo potem burila duhove, so zapisali v muzeju.

Pozneje je kot fotoreporter za Delo deloval s kriznih območij Kosova, Iraka, Turčije, Romunije in Izraela, zadnji dan slovenske vojne pa je vstopil v vrste agencije Reuters.

S kolegom Jožetom Suhadolnikom sta ustanovila Foto agencijo Bobo za podporo časopisu Republika ter ustvarila arhiv fotografij dogodkov pri postavljanju nove države. Fotografi agencije Bobo so postali uradni fotografi predsednika republike, predsednika vlade in zunanjega ministra.

Še vedno spremlja aktualne dogodke, za fotografijo beguncev na nasipu pri Brežicah leta 2015 je s kolegi iz Reutersa prejel prestižno Pulitzerjevo nagrado.