Ali je Evropo treba ljubiti?
Evropi je predvsem potrebno vrniti zaupanje. Zaupanje v ljudi, ki jo vodijo in v njej odločajo. Treba je obnoviti zaupanje v evropske institucije, da bodo delovale spet bolj za ljudi, da se bodo v Evropski uniji spet čutili varni, svobodni, povezani. Brez zaupanja ne bi bilo EU. In brez nje bi veliko težje že več kot 70 let ohranjali mir.
Kako ocenjujete mandat Evropskega parlamenta, ki se je iztekel? Katero dejanje oziroma glasovanje ga je najbolj zaznamovalo?
Najbolj pozitivna je bila zagotovo odprava mobilnega gostovanja. Prost pretok storitev je, poleg prostega pretoka blaga, kapitala in oseb, ena od štirih temeljnih svoboščin na notranjem trgu EU. Zagotovo pa je EU v tem mandatu razočarala ljudi v odnosu do migracij in ohranjanja varnosti ter v prepoznavanju in odpravljanju posledic izgorevanja delovne sile.
Katere dejanje oziroma glasovanje pa je najbolj zaznamovalo delo slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu?
Med največje dosežke štejem povečanje sredstev za preventivo (presejalni programi, kot sta Svit in Dora) in raziskave v boju proti raku, za katere bo po novem namenjenih 400 milijonov evrov oziroma 300 milijonov evrov več kot prej. K temu je pripomogel tudi naš evropski poslanec Lojze Peterle, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Rak je zagotovo usodno zaznamoval našo civilizacijo.
Je v Evropski komisiji glede arbitraže o meji s Hrvaško prevladal argument moči nad argumentom prava?
Komisija in njen predsednik Juncker sta nas v arbitražnem postopku razočarala. EU stoji in pade na vladavini prava. Komisija Hrvaški ni postavila dovolj jasnega ultimata in od nje zahtevala izpolnitev odločbe sodišča. Zagotovo pa tudi slovenska vlada ni storila dovolj v diplomatskih krogih, da bi jasno in učinkovito predstavila naše argumente. Hrvaška nas je pri tem v celoti povozila.
Kaj je po vašem mnenju največji izziv EU?
Največji izziv EU bo zagotovo povrnitev zaupanja državljanov v njen obstoj, učinkovitost in pravičnost. V teh časih se pogosto spomnim na svojega očeta, ki je večkrat rekel, da funkcije pridejo in gredo, naša dejanja pa ostanejo, se seštevajo in ustvarjajo zaupanje. Ljudem je potrebno vrniti zaupanje v smisel in obstoj EU.
Kaj pa je največji izziv Slovenije v odnosu do EU?
Za vse težave ni kriva EU. Veliko jih nastane zaradi napačnih odločitev in nekompetentnih nacionalnih vlad. V Sloveniji imamo trenutno celo predsednika vlade, ki nima vizije o EU in si ne upa stopiti v Evropski parlament. Potrebna je tudi vzpostavitev takšne diplomatske mreže, ki bo v EU imela večji vpliv, kot ga je imela do sedaj. Zagotovo pa mora Slovenija najprej pomesti pred svojim pragom.
Za najverjetnejšega predsednika Evropske komisije velja Manfred Weber (EPP). Katere se njegove prednosti in slabosti?
Webra podpiram ne le zato, ker prihaja iz naše politične družine, temveč tudi zato, ker ga poznam še iz časov, ko sem bila evropska poslanka: je velik demokrat, ima veliko energije in je odprt za dialog, predvsem pa spoštuje sočloveka in se zaveda temeljnih vrednot EU in njenih korenin. Razume, da je treba ljudem vrniti pristen občutek varnosti in hkrati poskrbeti za tiste, ki so pomoči potrebni.
Ste za več, enako ali manj pristojnosti EU v odnosu do nacionalnih držav članic EU?
Predvsem bo treba več energije posvetiti viziji prihodnosti EU. Če se države o tem ne bomo zmogle dogovoriti, to vprašanje ne bo relevantno. Na kocki je veliko več kot le pristojnosti EU – tudi njen obstoj. Zato se je treba usesti za mizo in konkretno dogovoriti, kakšno EU si želimo. Sama si želim EU, ki bo varna in bo poslušala ljudi ter na prvo mesto postavila človeka.
