Ali je Evropo treba ljubiti?
Ljubiti morda ni najprimernejša beseda, vsekakor pa je na mestu spoštovanje mnogih dosežkov evropske civilizacije in samega projekta EU, ki je med drugim prinesla najdaljše obdobje miru in sožitja med evropskimi narodi v zgodovini. Uživamo raven človekovih pravic, temeljnih svoboščin in kakovosti življenja, na katere bi morali biti Evropejci upravičeno ponosni.
Kako ocenjujete mandat Evropskega parlamenta, ki se je iztekel? Katero dejanje oziroma glasovanje ga je najbolj zaznamovalo?
Evropski parlament je še vedno vse preveč oddaljen, tako geografsko kot v zavedanju njegovega vpliva na življenje ljudi. Z vidika slovenskega državljana je bil mandat neizkoriščen. Pomembnih odločitev je bilo precej, naj omenim tiste v zvezi s spoštovanjem vrednot EU na Madžarskem in Poljskem, direktivo o avtorskih pravicah na internetu ali direktivo o prepovedi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo.
Katere dejanje oziroma glasovanje pa je najbolj zaznamovalo delo slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu?
Govorimo o politični konkurenci, zato ni posebno smiselno, da naštevam njihova posamezna ravnanja. Jasno se vidi, da nam manjka predstavnikov liberalnih vrednot, ki so po mojem mnenju edine prave za prihodnost EU. Njihovo delo pač odseva njihovo politično pripadnost oziroma političnih strank, ki jim pripadajo. Pogrešal sem timsko igro, ko so bile na mizi ključne stvari za Slovenijo.
Je v Evropski komisiji glede arbitraže o meji s Hrvaško prevladal argument moči nad argumentom prava?
Prevladal je predvsem politični argument. Dejstvo je, da je Junckerjeva komisija ena najbolj političnih komisij doslej in je vse prepogosto sledila tudi strankarskim interesom. Juncker je iz vrst Evropske ljudske stranke, tako kot denimo hrvaški premier Plenković. Vladavina prava je eden od temeljev EU, zato je takšno kratkovidno ravnanje zelo sporno in škodljivo za EU.
Kaj je po vašem mnenju največji izziv EU?
Zadnja leta so bila tudi za EU zelo burna. Finančna kriza, masovne migracije in brexit so zgolj nekateri večji pretresi, ki imajo daljnosežne posledice. Populizem in nacionalizem se razraščata. Razmere so žal takšne, da je ta trenutek že izziv ohraniti EU v sedanjih okvirih. Še vedno jemljemo EU kot vse preveč samoumevno in to nas lahko drago stane.
Kaj pa je največji izziv Slovenije v odnosu do EU?
Slovenija velja za zgledno članico EU, sploh v mandatu prejšnje vlade se je njen ugled povečal. Poglobljeno sodelovanje z Beneluksom je Slovenijo umestilo v skupino jedrnih držav. Mislim, da bi morali bolj strateško opredeliti naše cilje in jim nato podrediti naše aktivnosti na vseh ravneh. Slovenija mora biti aktivnejša že v najzgodnejših fazah zakonodajnega postopka.
Za najverjetnejšega predsednika Evropske komisije velja Manfred Weber (EPP). Katere se njegove prednosti in slabosti?
Ne želim se konkretno opredeljevati, saj bo vse odvisno od prihodnje sestave Evropskega parlamenta. Vsekakor je njegova slabost njegova politična skupina, ki vodi Evropsko komisijo že več mandatov, pa vidimo, kam so pripeljali EU. V Alde imamo veliko boljšo alternativo, »Team Europe«, ekipo sedmih izjemnih posameznikov z raznovrstnimi izkušnjami, katere del je tudi Violeta Bulc.
Ste za več, enako ali manj pristojnosti EU v odnosu do nacionalnih držav članic EU?
Odvisno od področja; marsikaj bi ohranil na isti ravni, okrepil pa bi sodelovanje pri javnih financah in varnosti. Ključno je predvsem, da se tako EU kot države članice zavedajo pomena aktivnega sodelovanja.
