Ali je Evropo treba ljubiti?
Evropsko unijo je treba razumeti in predvsem spoštovati kot našo širšo skupnost, če jo bomo zapravili, so vse druge alternative slabe.
Kako ocenjujete mandat Evropskega parlamenta, ki se je iztekel? Katero dejanje oziroma glasovanje ga je najbolj zaznamovalo?
Težko rečemo, da EP v minulem mandatu ni naredil čisto nič, bilo pa je premalo narejenega pri približevanju politike državljanom in iskanju rešitev, ki bi izboljšale kakovost življenja. To bi lahko pripisali tudi krizi njegovega vodenja – vsaj v zadnjih dveh letih. Tako je seveda šlo, kot tudi že prej, veliko energije in časa v nič zaradi izkoriščanja evropskega prizorišča za lastne ali notranjepolitične interese.
Katere dejanje oziroma glasovanje pa je najbolj zaznamovalo delo slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu?
Zaznamovala jih je predvsem neenotnost pri ključnih nacionalnih vprašanjih, to se je še zlasti videlo pri arbitraži. Lahko smo pogrešali zavedanje, da je potrebno pri vprašanjih slovenskega nacionalnega interesa dati strankarsko pripadnost na stran in nastopiti skupaj.
Je v Evropski komisiji glede arbitraže o meji s Hrvaško prevladal argument moči nad argumentom prava?
Predsednik Evropske komisije Juncker se je v tem primeru žal postavil na strankarsko stran, ker sta s hrvaškim premierjem v isti politični družini. Še bolj nas lahko skrbi, da tega niti ni skrival, ko je rekel, da je ta komisija politična. Ne gre za to, da bi se postavil na našo ali hrvaško stran, moral bi se na stran vladavine prava. Trdno bomo vztrajali na stališču spoštovanja mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava.
Kaj je po vašem mnenju največji izziv EU?
Težko je izpostaviti en izziv, saj Evropo čakajo številni izzivi na mnogih področjih, kjer državam članicam do sedaj ni uspelo najti skupnega jezika. Zagotovo je velik izziv že sam brexit in tudi pogajanja o večletnem finančnem okviru EU 2021–2027. V novem mandatu bo nujno treba doseči tudi dogovore o skupnih politikah na področju migracij, varnosti in zunanje politike.
Kaj pa je največji izziv Slovenije v odnosu do EU?
Zavedati se moramo, da je Slovenija enakopravna članica EU, in to ne glede na njeno velikost. Naša majhnost je kvečjemu v tem, da posamezniki možnost delovanja v evropskih institucijah izkoriščajo za lastne interese. Zato bo največji izziv uveljaviti bolj slišan glas Slovenije s konstruktivnim sodelovanjem.
Za najverjetnejšega predsednika Evropske komisije velja Manfred Weber (EPP). Katere se njegove prednosti in slabosti?
V tem trenutku je še zelo preuranjeno govoriti o kakršnihkoli konkretnih imenih za predsednika Evropske komisije.
Ste za več, enako ali manj pristojnosti EU v odnosu do nacionalnih držav članic EU?
Sistem EU je dober, težava je, ker ne diha s polnimi pljuči. Če Unija želi slediti spremembam v mednarodnem prostoru ali jih celo ustvarjati, mora nastopati enotno. Treba je najti ravnotežje med skupnimi politikami in tistimi, ki morajo ostati pod suverenostjo držav članic. Verjamemo v EU, ki bo imela skupne politike, poleg evropske pa bo v njej prostor tudi za nacionalno identiteto.
