Posebno razvpiti posli so se dogajali na Hrvaškem preko KBM Leasinga Hrvatska, hčerinske družbe NKBM in KBM Leasinga. Podrobno smo proučili lizing, ki so ga na Hrvaškem najeli slovenski poslovneži po njihovem hrvaškem podjetju.
Skupina Keter Group, v Sloveniji najbolj poznana po propadlem projektu bioplinarn (ki je za seboj pustil več desetmilijonske luknje v NKBM in NLB), je bila razvejena skupina z več deset podjetji, registriranimi pri nas in na Balkanu. Direktor domala vseh družb, bilo jih je okoli 50, je bil Miran Hrženjak, ki je bil lani obsojen na zaporno kazen zaradi pranja denarja v novogoriškem nočnem klubu Margerita.
Sedež podjetij iz skupine Keter na Titovi cesti v Mariboru.
6,6 milijona lizinga
Podjetje Keter Air, registrirano na Hrvaškem, je bilo del skupine Keter Group. Kot kažejo dokumenti, je podjetje želelo na Hrvaškem postaviti telekomunikacijsko omrežje za storitve brezžičnega interneta, televizije in telefonije. Potrebovali so denar, in ker je bila NKBM v preteklosti radodarna s posojili skupini, so se tudi tokrat obrnili nanjo oziroma njeno hrvaško podjetje KBM Leasing Hrvatska, d. o. o. (KBML). Po denar so šli dvakrat. Prvič so pogodbo o 3.232.801,87 evra vrednem lizingu podpisali 28. oktobra 2011, drugi lizing za 3.285.367,75 evra je hrvaško podjetje s slovenskimi lastniki Keter Air podpisalo 19. decembra 2012. Najeli so skoraj 6,6 milijona evrov za nakup telekomunikacijske opreme v (domnevni) vrednosti 9,1 milijona, saj je KBML zahtevala 30-odstotno lastno udeležbo in je plačala samo 70 odstotkov vrednosti opreme.
Pri podpisu takšnih lizinških ali kreditnih pogodb banke zahtevajo solidarnostne poroke in zavarovanja. Hrvaškemu Keter Air, katerega direktor je bil Miran Hrženjak, sta pri najemu lizinga za solidarnostnega poroka šli dve slovenski podjetji: Keter Air, d. o. o., in Keter Invest, d. o. o., iz Maribora. Podjetji sta imeli sedež na istem naslovu, Titova cesta 2 a. Direktor obeh je bil Miran Hrženjak. Da, Miran Hrženjak je najel lizing in bil podpisnik solidarnostnega poroštva dveh podjetij.
Podpisi pod lizinško pogodbo kažejo, da je lizingojemalec, pri katerem je bil direktor Miran Hrženjak, dobil poroštvi od podjetij, v katerih je bil direktor prav tako Hrženjak.
»Poroštva povezanih družb niso sporna«
Nemara se zdi taka praksa nenavadna, zato smo se obrnili na Banko Slovenije. Vprašali smo jih, ali je mogoče, da gre lizingojemalcu za poroka podjetje, kjer je lastnik in direktor isti kot v podjetju, ki je lizingo- oziroma kreditojemalec? Se pravi, da gre podjetju Janeza Novaka za solidarnostnega poroka podjetje Janeza Novaka in direktor obeh podjetij je Janez Novak. Na Banki Slovenije odgovarjajo: »Če posamezna banka presodi, da je plačilna sposobnost kreditojemalca ustrezna, prav tako je ustrezna kreditna sposobnost poroka, je načeloma to možno.« Pri čemer poznavalci menijo, da je to možno predvsem v primerih, če ima lizingo- ali kreditojemalec na banki kakšne znance.
Ali je podjetje Keter Air iz Hrvaške imelo znance na KBM Leasingu, ni znano (znano pa je, da je bil odvetnik Franci Matoz svetovalec Keter Group in odvetnik v NKBM), a dejstvo je, da se očitno ni nikomur zdelo nenavadno, da je vse tri podpise za najem lizinga prispeval isti človek. Prav tako niso zahtevali cenitve opreme, za katero so dvakrat odobrili večmilijonski lizing, sicer ne bi bilo mogoče, da bi opremo, ki jo je Keter Air kupil za 6,1 mio evrov, ovrednotili na 9,3 milijona evrov. Obe pogodbi sta bili podpisani za sedem let, mesečni obrok bi znašal malo več kot 50 tisoč evrov.
Zaradi visokega zneska je bilo zavarovanje lizinga po mnenju bančnih strokovnjakov, s katerimi smo govorili, slabo. Menice lizingojemalca in porokov ter zadolžnica lizingojemalca, se pravi Keter Air iz Zagreba. Menice so sicer uradni dokument, pri zadolžnici pa gre zgolj za izjavo, da bo vse plačano, nič kaj spodbudna varovalka, da se denar povrne, menijo strokovnjaki.
Miran Hrženjak
Zaveza podjetja Globtel
Pri obeh pogodbah o najemu lizinga je sodelovalo še tretje slovensko podjetje Globtel, d. o. o. (prav tako iz Maribora), ki je dobavilo telekomunikacijsko opremo Keter Air za skupno ceno 6,15 mio evrov, pri čemer je ocena, da je bila oprema vredna največ dva milijona evrov. Se pravi, da je že Keter Air trikratno preplačal opremo. Marsikdo bi rekel, da je šlo za tako imenovane transferne cene med povezanimi družbami. Globtel je bil pri najemu lizinga garant odkupa, direktor in lastnik podjetja Aleš Železnik pa je s KBM Leasingom podpisal dve pogodbi, da bo opremo (ki jo je sam prodal) spet odkupil, če podjetje, ki je dobilo lizing, ne bo plačevalo obveznosti do KBML oziroma če obveznosti ne bosta poravnala niti poroka. Omeniti moramo, da Globtel ni bilo neko naključno podjetje, v preteklosti je namreč sodelovalo s podjetji iz skupine Keter Group, Aleš Železnik je bil celo 20-odstotni lastnik podjetja Keter Air iz Maribora, v Švici pa imajo skupno podjetje K3 Telecom AG.
Zamude s plačili
Zdaj pa pozor, če pustimo ob strani nenavadna poroštva, preplačano opremo, slabo zavarovanje lizinga in dejstvo, da so se tri omenjena podjetja preimenovala, Hrvaški Keter Air v K3 Keter Telekom, Keter Air iz Maribora v Telekomunikacijske storitve, Keter invest pa v Invest storitve, je dejstvo, da Hrvaški Keter Air oziroma K3 Keter telekomunikacije svojih obveznosti do KBML ni poravnaval pravočasno oziroma jih sploh ni.
Že leta 2014 je podjetje, ki je želelo postati igralec na hrvaškem telekomunikacijskem trgu, s KBML podpisalo moratorij o odplačilu dolga. Zapadli dolg iz prvega lizinga je bil leta 2014 že 276.613,52 evra, kar pomeni, da podjetje K3 Telekom ni plačalo najem pet mesecev, pri čemer je nezapadli dolg še vedno znašal dobre tri milijone in 170 tisočakov. Z drugim lizingom ni bilo nič drugače. Leta 2014 je bilo to hrvaško podjetje KBML dolžno tudi za drugi lizing, in sicer 274.644,89 evra, se pravi, da tudi za drugega niso plačevali pet mesecev. Skupaj je bil K3 po dveh letih od najema prvega lizinga pri KBML tej družbi, takrat še v lasti NKBM, dolžno že več kot pol milijona evrov. Alarmi niso zazvonili niti KBML, ki se je strinjala, da se ponovno odplačevanje začne čez leto dni, se pravi leta 2015, niti NKBM, ki je bila tako ali tako tistega poletja prodana ameriškemu skladu Apollo.
Zgodba s 6,6 milijona evrov se vleče naprej. Družba Keter Group se je zaradi moratorija zavezala, da bo dokapitalizirala hrvaško hčerinsko družbo, to so naredili z dobrimi tremi milijoni evrov, o tem, ali so družbo dokapitalizirali, da bi jo obdržali pri življenju ali zato, da bi pomirili KBML, se lahko zgolj sprašujemo. Zanimivo pa je, da pri aneksih o moratoriju direktor podjetij, ki sta bili solidarnostni porok, ni bil več Miran Hrženjak, ampak Marjan Kolar. Hrženjak pa je še naprej bil šef hrvaškega podjetja.
Sklep sodišča, ki je končal možnost poplačila 6,6-milijonskega dolga.
Sklep sodišča, ki je končal možnost poplačila 6,6-milijonskega dolga.
Urgenca KBL
NKBM je, kot kaže, izgubila zanimanje za posle hčerinske firme na Hrvaškem, podjetje je šlo v likvidacijo, ki se je vlekla še leta, k tej likvidaciji se še vrnemo. Isto leto, ko je K3 Keter Telekomunikacije (prej Keter Air) imel že več kot milijon evrov neplačanega lizinga, se KBML zgane. Najprej pošljejo dva opomina, ki jih seveda niso upoštevali, nato so želeli priti do denarja z menicami, ki so jih ob podpisu pogodb o lizingu vzeli za garancijo, a podjetje na računu ni imelo dovolj denarja.
V tem trenutku se posojilodajalci odločijo, da prekinejo pogodbo o finančnem lizingu in pozovejo Globtel Aleša Železnika, ki se je pri podpisu osnovnih pogodb o najemu zavezalo, da bo odkupilo opremo oziroma plačalo nastali dolg, naj izpolni zaveze. V menici, ki jo je podpisal Železnik, jasno piše, da bodo KBLM februarja 2016 plačali 6.596.154 evrov, se pravi skoraj 6,6 milijona evrov, če K3 Keter telekomunikacije ne bi plačeval obrokov lizinga. KBML je unovčila menice v Železnikovem Globtelu, a so na račun dobili le 613 evrov, skoraj 6,6 milijona evrov pa je bilo še treba plačati. Do denarja so poskusili priti še z izvršbo, a neuspešno. Sledila je tožba, in to le nekaj mesecev po začetku stečaja hrvaškega K3 Keter Telekomunikacije, podjetja iz skupine slovenske Keter Group. Pade prva domina. Hrvaško podjetje izbrišejo iz registra poslovnih subjektov septembra istega leta. In začne se veselica.
Največ denarja je Keter Group oziroma podjetja iz skupine dobilo od NKBM, ko jo je vodil Matjaž Kovačič (na fotografiji z Alenko Bratušek).
Skupinski stečaji
Avgusta 2017 na mariborskem sodišču KBML vloži tožbo proti Globtelu Aleša Železnika za plačilo 6,6 milijona evrov. 17. januarja 2018 Železnik predlaga stečajni postopek družbe, zato 6. februarja okrožno sodišče v Mariboru prekine pravdni postopek, na podlagi katerega so v KBM Leasingu (že v likvidaciji) želeli priti do posojenega denarja. Januarja letos je bilo po stečaju izbrisano še podjetje Invest storitve, pod prejšnjim imenom Keter invest solidarnostni porok pri najemu obeh lizingov podjetja K3 Keter telekomunikacije oziroma takrat še Keter Air iz Hrvaške. Za Mariborski Keter Air, ki se je preimenoval v K3 Keter telekomunikacije, kasneje pa v Telekomunikacijske storitve, d. o. o., je letos sodišče predlagalo postopek likvidacije brez stečaja. In nikogar več ni bilo, ki bi plačal milijonski lizing, denar pa je 'izpuhtel'.
Železnik in 'keterjevci' so v Sloveniji skoraj brez vsega, ostajajo pa lastniki družbe K3 Telecom AG v Švici, podružnice podjetja imajo v Rusiji, Braziliji, Gani in Liberiji. Spletna stran navaja še podružnico na Hrvaškem, čeprav je bila pred dvema letoma izbrisana. NKBM se z iskanjem omenjenih milijonov ne ukvarja več, saj je KBML prodala konec leta 2017.
K vsaj 30 milijonom evrov, ki jih je NKBM izgubila na Hrvaškem z goljufijami pri preprodajah ničvrednih zemljišč (o čemer smo pisali pred dvema tednoma), moramo tako prišteti še 6,6 milijona evrov, ki jih je NKBM izgubila z lizingom eni od družb razvpite skupine Keter Group in ki močno zaudarja po načrtni goljufiji.
