Danes pred preiskovalno komisijo glede DUTB Boštjan Jazbec

Država je z bančno sanacijo leta 2013 reševala bančni sistem, ki so ga zamajale posledice svetovne krize, predvsem prezadolženost gospodarstva in kopičenje slabih posojil v bankah, in tudi javne finance. Soočena s pomanjkanjem denarja in nezaupanjem tako Bruslja kot finančnih trgov ter posledično nezmožnostjo vzdržnega zadolževanja na mednarodnih trgih je izvedla izredne ukrepe.

Med temi so bili najprej nadzorovana likvidacija Probanke in Factor banke, nato pa po stresnih testih in pregledu aktive bank razlastitev delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov bank ter dokapitalizacija bank in prenos slabih terjatev na DUTB.

Jazbec je bil kot prvi mož regulatorja - potem ko je bil med letoma 2003 in 2008 član sveta Banke Slovenije, je funkcijo guvernerja centralne banke nastopil julija 2013, šestletni mandat pa je predčasno končal marca 2018 - deležen precejšnjih kritik, med drugim glede "reševanja" Probanke in Factor banke, razlastitve podrejencev in višine dokapitalizacije bank.

Jazbec je že pred prvo parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se je ukvarjala s sanacijo bank in jo je vodil Anže Logar (SDS), zatrdil, da je bila sanacija bank leta 2013 cenejša kot katerakoli druga možnost. Likvidacija omenjenih manjših bank je bila manj škodljiva možnost kot stečaj, saj so zmanjšali tveganja okužbe preostalega bančnega sistema, je dejal.

Preiskovalna komisija pod vodstvom Vrtovca se osredotoča na prenos terjatev na DUTB in na dogajanje v sami DUTB. Doslej je med drugim zaslišala državnega sekretarja na finančnem ministrstvu v času sanacije bank Mitja Mavka, enega od takratnih izvršnih direktorjev DUTB Janeza Škrubeja, takratna člana sveta Banke Slovenije Stanislavo Zadravec Caprirolo in Janeza Fabijana, takratna prva moža NLB in Nove KBM Janka Medja in Aleša Hauca ter takratno predsednico vlade Alenko Bratušek in takratnega finančnega ministra Uroša Čuferja.