Revija Reporter
Slovenija

Levica nekompetentna, desnica iritira

Ivan Puc

5. jun. 2014 5:01 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

»Slovenija bo že čez dve ali tri leti precej drugačna. Paradoksalno ne zaradi akterjev sprememb, temveč nekako spontano zaradi nakopičenih pritiskov oziroma pritiskov od zunaj. Javni sektor se bo skrčil,« je na okrogli mizi Ali vemo, zakaj smo v krizi? v organizaciji Inštituta Nove revije ter Inštituta za razvojne in strateške analize dejal sociolog Frane Adam. Bil je kritičen do dometa t. i. strukturnih reform kot poti iz krize, ker so le del kriznega menedžmenta, usmerjene kratkoročno in ne del strateškega premisleka, kot tudi do idej demokratičnega socializma oziroma protikapitalističnih »ideoloških brkljarij«. Med procesi, ki so nas pripeljali v krizo, je Adam najprej poudaril hiperpolitizacijo celotne družbe, intelektualne sfere in tudi medijev. Predlagal je, da bi morali tako kot so programski svet zaprli za ljudi, ki so bili na strankarskih funkcij, storiti tudi drugod, denimo na javnih univerzah oziroma pri volitvah dekanov in rektorjev.

Drug krizni proces vidi v modelu državnega kapitalizma z močno in nerazumno širitvijo javnega sektorja, v katerem imajo leve stranke volilno bazo. Tretji razlog za krizo je po Adamovih besedah v odmiku od meritokratsko zasnovane družbe, za katero glavni mehanizem družbene promocije ni znanje in delo, temveč lojalnost ozirom pripadnost stranki, zasledovanje ozkih interesov. Zaradi tega imamo na vseh ravneh težave z upravljanjem in neformalnimi klikami v ozadjih. Dvomi, da bi lahko nove stranke pomenile alternativo. »Leve stranke so se izkazale za nekompetentne. Vezane so na različna lobije in neformalna omrežja. Nove, ki od njih niso tako odvisne, pa vidijo svoj interes v širitvi javnega sektorja in ignorirajo gospodarske realnost. Desne stranke na drugi strani povzročajo preveč rezistence. Iritirajo velik del populacije, zaradi česar ne morejo izpeljati svoje zamisli. Po vsej verjetnosti bi se vnovič pojavilo novo vstajništvo.«   

Za filozofa Deana Komela se s krizo prekriva več problemov, ki prav zaradi obsedenosti z njo niso definirani. Če je v iskanju razvojnih možnosti edino merilo učinkovitost, kot je bilo doslej, se nam lahko zgodi, da bomo imeli razvoj, ne pa prihodnosti. Komel močno občuti, da se prostor svobode oži. »Ali moramo v vsem slediti Evropski uniji ali lahko ta prostor tudi razpremo,« se je vprašal. Ko ga je pesnica Barbara Korun izzvala z vprašanjem, kako komentira sodelovanje Nika Grafenauer pri privatizaciji Študentske založbe, je na kratko odvrnil: »Na misel mi je prišel Grofenauer.«

Kriza je zgolj delno povzročena s splošnimi globalnimi dejavniki, glavni razlogi so notranji, povezani z gradualističnim modelom tranzicije, ugotavlja sociolog in politični analitik Matevž Tomšič. Kriza je ta model po njegovih besedah povsem razgalila kot zaviralca družbene transformacije. Potreben bo prelom z ureditvijo, ki jo opredeljujejo monopoli na vseh področjih. Pogovor, katerega iztočnica je bila knjiga Franeta Adama Na razpotju družbene krize - Quo vadis, Slovenija? je vodil sociolog Igor Bahovec, ki je opozoril na pomanjkanje komunikacije in poudaril, da bi si morali priti na jasno glede jedrnih vrednot.