Miro Cerar, Karl Erjavec, Dejan Židan … ne vladajo državi

Je vrh vlade v resni psihični krizi, kot je zapisal Sebastjan Jeretič, strokovnjak za – kot pravi – politični in nevromarketing?

Psihičnih dogajanj ne bi komentiral. Pomembneje je, kako volivci dojemajo vodjo izvršne oblasti, to, da se obnaša v nasprotju s svojimi načeli in da veliko improvizira. Vladajoča SMC se še ni vzpostavila in profilirala kot stranka. Kako naj bi bilo drugače, saj je nastala dva meseca pred volitvami. SMC dejansko ne obstaja, je, če se izrazim nevtralno, samo Miro Cerar in nekaj njegovih bližnjih sodelavcev. Ko njega ne bo več na politični sceni, bo izginila tudi stranka. Nekaj časa še lahko vztraja in se skuša z raznimi triki obdržati na površju. Ravnanje finančnega ministra je bilo po premierjevih besedah moralno sporno, ker pa je dober minister, je v nacionalnem interesu, da obstane. V slogu država, to sem jaz je žrtvoval moralna načela.

Resne alternative zanj ni?

Ne. Smo v pat situaciji. Tudi opozicija ni sposobna prevzeti oblasti. Ankete sicer kažejo, da se najbolje drži SDS, a to ne pomeni, da lahko sestavi vlado.

Kako ocenjujeta delo vlade?

Kot rečeno, veliko improvizira, zgolj reagira na dogajanje. Nimam vtisa, da v vladi vedo, kaj migrantska kriza pomeni za Slovenijo. Izogibajo se ukrepom in sledijo potezam Avstrije in Nemčije. Tudi toliko hvaljeni finančni minister se zgolj odziva na dogajanje na finančnih trgih. Je že cenejše zadolževanje dovolj, da ga imamo za dobrega ministra? Nihče pa noče niti pomisliti, da se cena posojil lahko spremeni in bomo spet nevarno izpostavljeni.

Cerarjeva vlada je ena najslabših do zdaj. Nekateri v njej se trudijo, sicer bolj na nižjih ravneh, tega ni mogoče zanikati. To je njegova prva in zadnja vlada. Morda bo Cerar, če bo kajpada vztrajal, obstal kot voditelj obrobne opozicijske stranke. Podobno kot se je zgodilo z Jankovićem in Bratuškovo.

Že se pojavljajo scenariji za njegovo zamenjavo.

Samo kakšni? Prav včeraj sem naletel na zapis, da naj bi Milan Kučan vplival na ustanovitev stranke, ki jo bo vodil nekdanji predsednik Kolektorja Stojan Petrič. Mož seveda v politiki nima nobenih možnosti, saj Kučan ne bi tako nespametno forsiral človeka precej strogo neoliberalne gospodarske politike. Po Jankoviću je vendarle jasno, da se noben tajkun – in omenjeni g. Petrič je celo lastnik največjega dnevnika Dela – ne more več dokopati do oblasti in verjetno tudi noben moralist a la Cerar.

Lahko odstopi, ker mu bo dosti vsega?

Namignili ste na njegovo psihično stanje. Že zaradi tega ne bo odstopil. Kakorkoli, vztrajal bo do bridkega konca. Levica je razbita kot še nikoli, domet Janševe SDS pa ostaja tak, kot je bil v zadnjih letih.

Imate vtis, da Cerarja rušijo tisti, ki so ga postavili?

Predvsem ima okoli sebe nesposobne ljudi. Če ga pokliče neki komik iz Zagreba in ga z gostilniškim čvekanjem prepriča, da je mandatar nove hrvaške vlade Tihomir Orešković ... Nimam besed. Nekdo mu ga je preprosto dal na telefon. Morda je Cerar naivna duša, gotovo pa je brez podpornega okolja, na katerega bi se lahko zanesel. Na levici nimajo nobene alternative zanj. Če pade, so soočeni z »nevarnostjo«, da pride na oblast Janša. Najprej morajo najti nekoga, ki ga bo nadomestil.

Pa je delovanje vlade in njenega predsednika najpomembnejša težava v državi?

Nikakor. Že kar nekaj časa zagovarjam tezo, da spontano nastaja nekakšna vlada v senci, ki jo sestavljajo nekateri uradniki, tožilci, vodstvo NPU in policije, davčni urad (FURS), KPK ... Represivne institucije ostajajo brez nadzora, o njih bi morali vedeti več. Tudi to bi moral biti izziv za novinarstvo. Kdo grozi finančnemu ministru Mramorju? Sindikat policije! Mimogrede: vlada se po neumnem zapleta oziroma noče razvezati mošnjička za policijo. Pa ga bo tako ali tako morala … V zarote na verjamem. Poglejmo primer Bineta Kordeža ...

Prav danes je bil obsojen.

Ne prvič. Bil je že v zaporu, vrhovno sodišče ga je izpustilo, kar naenkrat pa izvemo, da bo priznal kriminalna dejanja in zato dobil sedem let zapora. Nekdanji šef uprave Merkurja je pred dobrega pol leta napisal knjigo s predgovorom včasih najpomembnejšega ekonomista, dr. Jožeta Mencingerja, ki zase pravi, da je marksist. V njej trdi, da ni zagrešil ničesar, zaradi česar bi moral sedeti. Zakaj zdaj nihče ne povpraša Mencingerja, kaj si misli o Kordeževem dogovoru s tožilstvom in priznanju krivde? In seveda o menedžerskem prevzemu, kot ga interpretira tožilec oziroma tudi sodišče.

Kaj si mislite vi?

Usoda Cerarja niti ni toliko pomembna. Njegova doba trajanja je omejena. Policija, NPU, tožilstvo, vse te ustanove pa bodo ostale. Kaj se denimo dogaja s Sovo, kjer je celo Cerar kadriral po osebnih preferencah? Je mar jeseni zoper Kordeža prišlo do nove prijave in je zato kar na lepem priznal enajst kaznivih dejanj? Tožilec pravi, da je zaradi njegovih kriminalnih dejanj poniknilo 100 milijonov evrov, pa je obsojen na sedem mesecev in pol zapora in na plačilo le 23.500 evrov kazni. Vemo, da mora Bavčar, ki je obsojen na sedem let zapora, vrniti kar 21 milijonov evrov premoženjske koristi. Kje je tu primerjava? Moram reči, da mi ni jasna pravna osnova v tem postopku. Tožilec skliče tiskovko (kar je izjemno nenavadno) in priredi samopredstavo in samopromocijo, novinarji pa ga ne vprašajo ničesar konkretnega.

Je prevzemanje vodenja države od represivnih ustanov pri nas izjema?

Ne. Slovenija ni kakšna posebna izjema. Smo samo ena do držav, ki je zašla v stanje anomije in netransparentnosti, ko glavne niti ne vlečejo institucije, ki so jih postavili volivci in jih poosebljajo izpostavljeni politiki. Poglejmo Romunijo: v zadnjih dveh letih zapirajo (korupcije obdolžene) predsednike vlad in ministre. Podobno je bilo v Italiji v času t. i. »čiste roke« …

Miro Cerar, Karl Erjavec, Dejan Židan …, z dogajanji in peripetijami okoli njih se v javnosti pretirava. Saj ne vladajo državi, odločitve sprejemajo drugi in drugje. Naloga novinarjev je, da tudi njih vzamete pod drobnogled. Erjavec se bo najbrž v politiki obdržal, Cerar pa gotovo ne. Ne napadam a priori pravosodja in represivnih ustanov, a tudi od njih je treba terjati pojasnila.

Kakšna?

Opozarjam na vidik nepristranskosti oziroma instrumentalizacije. Res je, nihče ni nedotakljiv, tudi politična elita ne. Je pa vprašanje, kaj nastane v državi oziroma družbi, kjer tožilci in NPU določajo (ali imajo tako ambicijo) politično agendo, sklicujejo tiskovne konference ... Tudi jaz nimam odgovora, samo opazujem in – ker sem po poklicu sociolog – hipotetično sklepam.