Kamenik se bo junija ponovno moral zagovarjati za umore v Tekačevem leta 1997, ko so umrli 73-letna Frančiška Poharc, njen dve leti starejši mož Štefan ter njuni podnajemnici, 36-letna Helena Krušlin in njena 17-letna hči Viktorija.

Zaradi umorov v Tekačevem so Kameniku sodili že dvakrat, tretje sojenje pa je bilo zaradi kaznivega dejanja na Hrvaškem prekinjeno za nedoločen čas. Na prvem sojenju leta 1999 je bil Kamenik spoznan za krivega in obsojen na 20 let zaporne kazni, vendar je to razsodbo vrhovno sodišče leta 2001 razveljavilo, saj po njihovem mnenju obtoženi ni imel možnosti soočanja izvedenskega mnenja slovenskih strokovnjakov s tujimi.

Drugo sojenje se je začelo leta 2003. Takrat je senat celjskega okrožnega sodišča sprejel oprostilno sodbo, saj vsi dvomi v odtis Kamenikovih športnih copat na kraju umorov niso bili odpravljeni. Takratni tožilec Milan Birsa se je potem pritožil na Višje sodišče v Celju, ki je njegovi pritožbi ugodilo in oprostilno razsodbo leta 2004 razveljavilo.

Na ponovnem, takrat že tretjem sojenju na Okrožnem sodišču v Celju maja leta 2007 je Kamenik zatrdil, da očitanega kaznivega dejanja ni storil, saj umorjenih ni poznal oz. da nikoli ni bil v Tekačevem.

Vse obravnave v tej zadevi je potem celjsko okrožno sodišče prestavilo za nedoločen čas, saj se je Kamenik znašel v priporu na Hrvaškem. Reško sodišče ga je tako leta 2009 zaradi tihotapljenja in prodaje 4,5 kilograma heroina, pri tem pa mu je pomagalo še deset ljudi, obsodilo na osem let zapora.

Tudi na ponovnem sojenju februarja leta 2011 mu je reško sodišče potrdilo to kazen, čeprav je Kamenik zaradi bolezni očeta prosil za milejšo kazen.