Kranjski zdravniki podaljšali odpovedni rok do 15. septembra

"Svojo odločitev vežemo predvsem na sprejem aneksa dve, hkrati pa želimo preveriti uresničevanje zagotovil po razreševanju drugih naših zahtev, na primer za administrativno razbremenitev," so v svoji izjavi zapisali kranjski zdravniki in poudarili, da je sprejem aneksa ena signal politike, da želi urediti razmere v primarnem zdravstvu, minister za zdravje Aleš Šabeder pa, da je prvi, ki je prisluhnil njihovim težavam in prvi, ki jih je sploh obiskal, kar štejejo za izjemno pozitiven obrat v delovanju resornega ministrstva.

"Svojo odpoved vežemo na aneks dve, ker se nam zdi zelo pomemben, saj brez finančne podlage aneks ena ne more obstati," je za STA pojasnila vodja ambulant družinske in splošne medicine v Zdravstvenem domu Kranj Tatjana Kitić Jaklič in dodala, da bi radi tudi videli, kako resen je namen, predvsem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pri zmanjševanju administrativnih obremenitev, ki so v ambulantah družinske medicine velik problem.

Prepričana je, da so ukrepi in koraki v pravo smer lahko vidni zelo hitro, če je le na drugi strani volja. Da se dajo zadeve hitro rešiti, dokazuje tudi v četrtek sprejet aneks ena, je izpostavila Kitić Jakličeva, ki računa, da bo septembra že marsikaj jasno.

Odločitev, da podaljšajo odpovedni rok oziroma zamrznejo odpovedi do septembra, je sprejelo 22 od 24 zdravnikov, ki so aprila podali odpoved o zaposlitvi, dve zdravnici pa s koncem maja res odhajata iz Zdravstvenega doma Kranj, kot sta tudi že prej napovedali, saj ne zdržita več hudih delovnih obremenitev.

Po četrtkovi odločitvi zdravnikov o zamrznitvi odpovedi bo delo v Zdravstvenem domu Kranj, kjer je sicer zaposlenih 34 zdravnikov družinske medicine, v prihodnjih mesecih teklo bolj normalno kot sedaj. Zdravniki ta mesec, ko bi sicer potekel odpovedni rok, namreč množično koristijo dopuste, oskrbo za bolnike pa v Kranju zagotavljajo z ambulantami za akutno obravnavo.

"Čeprav bo delo z junijem potekalo bolj normalno, pa bomo še naprej imeli težave s pomanjkanjem zdravnikov zaradi dveh porodniških in treh dolgotrajnejših bolniških odsotnosti ter zaradi odhoda dveh zdravnic. Tako bo sedem ambulant brez zdravnika," je za STA povedala direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lilijana Gantar Žura.

Napovedala je, da bodo verjetno še naprej obdržali delovanje akutnih ambulant, saj je to edini način, da ljudje dobijo storitve, ki jih potrebujejo. "Če bi želeli ambulante manjkajočih zdravnikov nadomeščati z obstoječimi, bi preveč zažirali ostale ambulante. Zato se nam zdijo akutne ambulante zaenkrat najboljša rešitev, ni pa ravno optimalna," je pojasnila. Kar se tiče vpisovanja novih bolnikov, pa bodo te, z izjemno nepokretnih, starejših in socialno ogroženih, še naprej usmerjali v bližnje zdravstvene domove.

Podobno odločitev kot kranjski zdravniki so po potrditvi aneksa ena na vladi v četrtek sprejeli tudi mariborski zdravniki, ki so svoje odpovedi, ki so jih napovedali za 1. junij, prestavili na 1. september. Kot poroča časnik Večer, zdravniki po aneksu ena pričakujejo nadaljnje ukrepe, predvsem aneks dve, kjer bo jasno, ali bo za dodatne kadre tudi dovolj denarja, da jih lahko zaposlijo.

Prav tako, enako kot kranjski zdravniki, ob nižjih glavarinskih količnikih in novih zaposlitvah pričakujejo tudi administrativne razbremenitve. Kot je povedala vodja službe splošne medicinske dejavnosti v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maja Arzenšek, so te na načelni ravni obljubljene, a jih v realnosti še ni videti.

Celjski zdravniki, ki so na podlagi obljube ministra Šabedra o sprejemu aneksa zamrznili svoje napovedane odpovedi, pa naj bi o nadaljnjih korakih odločali na ponedeljkovem sestanku.