Nihče ne ve, kako evropski poslanci zapravijo 4416 evrov, ki jih mesečno dobijo za delovanje svojih pisarn

Parlament je upravičeno trdil, da se zahtevani dokumenti nanašajo na osebne podatke, saj tožniki niso uspeli dokazati potrebe po prenosu podatkov za pregled izdatkov evropskih poslancev, piše v sporočilu za javnost, ki ga je objavilo sodišče.

Sodišče izpostavlja tudi, da tožniki s svojimi argumenti ne spodbijajo zakonitosti odločitev parlamenta, temveč izpostavljajo pomanjkljivosti in neučinkovitost obstoječih nadzornih mehanizmov, česar pa sodišče na tej točki ne more ocenjevati.

Tožbo je vložilo 29 raziskovalnih novinarjev iz vseh članic EU, združenih pod imenom MEPs Project, ki jih vodi slovenska novinarka Anuška Delić, zastopa pa jih slovenska odvetnica Nataša Pirc Musar.

Novinarji so postopek proti Evropskemu parlamentu na sodišču sprožili novembra 2015, ker ta ni želel zagotoviti dostopa do podatkov o porabi okoli 40 milijonov evrov na leto, ki jih evropski poslanci dobijo poleg plače za delovanje pisarne.

Gre za 4416 evrov na mesec, ki so posredovani neposredno na osebni bančni račun evropskega poslanca. Pri tem ni zagotovljene preglednosti porabe denarja niti ni treba poslancem vrniti neporabljenega denarja, so minuli teden pred izrekom sodbe opozorili v skupini Zelenih v Evropskem parlamentu.

Skupina novinarjev je najprej julija 2015 zahtevala, naj jim Evropski parlament posreduje podatke o porabi evropskih poslancev. Parlament je to zavrnil z utemeljitvijo, da gre za osebne podatke poslancev, ki ne morejo biti informacije javnega značaja.

V parlamentu so tedaj pojasnjevali, da novinarji zahtevajo tudi podatke o bančnih računih evropskih poslancev, do katerih parlament nima dostopa, ter da bi lahko odobritev takšne prošnje ogrozila zasebnost in integriteto evropskih poslancev, njihovih asistentov in ostalih vpletenih.

Po zavrnitvi zahteve so novinarji novembra 2015 na Sodišče EU vložili tožbo zoper Evropski parlament, saj so vztrajali pri prepričanju, da so vsi zahtevani podatki lahko javni.

Pirc Musarjeva je tedaj dejala, da je parlament z enostavno zavrnitvijo dostopa do zahtevanih dokumentov, za katero nima pravne podlage, evropskim poslancem dodelil pravico do skrivne javne porabe in jim dal imuniteto pred tem, da javnost spremlja njihovo porabo.