Revija Reporter
Slovenija

Iskratel toži Dars za 18 milijonov evrov

STA

10. dec. 2019 16:28 Osveženo: 16:36 / 10. 12. 2019

Deli na:

Iskratel, ki je bil leta 2016 neuspešen na Darsovem razpisu za projekt elektronskega cestninjenja, od upravljavca avtocest zdaj s tožbo terja 17,7 milijona evrov. Glavni direktor Iskratela Željko Puljić je prepričan, da je Dars zlorabil postopek izbire izvajalca, z aneksi pa je posel po njegovih besedah danes bistveno drugačen od razpisanega.

Iskratel je bil leta 2016 skupaj s slovaškim partnerjem SkyToll in ponudbo v vrednosti 110 milijonov evrov z DDV drugi najugodnejši ponudnik na razpisu za gradnjo sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila. Dars je tedaj izbral konzorcij podjetij Telekom Slovenije in norveške družbe Q-Free, ki je oddal ponudbo v vrednosti 99,9 milijona evrov z DDV.

Glavni direktor Iskratela Puljić je prepričan, da je bil postopek izbire s strani Darsa ter tudi državne revizijske komisije zlorabljen. "Bil je nedopustno spremenjen, nepravilno in nezakonito izveden ter je bistveno posegel v izhodiščni razpis," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Puljić.

V podjetju so 4. septembra proti Darsu vložili odškodninsko tožbo, s katero od Darsa zahtevajo skoraj 18 milijonov evrov za povračilo škode, ki jim je bila povzročena. Premislili bodo tudi o kazenskih ovadbah.

"Doslej je bilo podpisanih 10 aneksov k osnovni pogodbi iz septembra 2016, od katerih jih je po naši oceni polovica nedopustnih in škodljivih. Po naših informacijah se pripravlja tudi 11. aneks," je dejal Puljić. V neizbranem ponudniku so med drugim izpostavili, da je Dars začel z uporabo elektronskega cestninjenja 1. aprila 2018, kar je 19 mesecev po podpisu pogodbe, razpisni rok je predvideval 12-mesečni rok.

"Če gremo še naprej: po naših informacijah Dars še do danes, 40 mesecev po podpisu pogodbe, ni v celoti prevzel sistema," je dodal. Menijo tudi, da je bil pri postopku oddaje naročila oškodovan proračun, zato bi bilo po Puljićevi oceni smiselno, da projekt pod drobnogled vzame računsko sodišče. Odvetnik Domen Neffat je ob tem pojasnil, da računsko sodišče posel že pregleduje.

Tudi Neffat je danes strnil nedopustno spreminjanje javnega naročila. "Iz vseh teh aneksov izhaja, da je vsebina posla, ki se še izvaja, v tolikšni meri spremenjena, da lahko ocenimo, da so ponudniki v fazi pred izborom ponudbe pravzaprav potegovali za neki drugi posel, ne tega, ki se zdaj izvaja," je dejal.

Večina aneksov po odvetnikovih besedah posega v bistveno vsebino posla "in pravzaprav ekonomsko ravnovesje posla spreminja v prid izvajalca". Aneksi so sicer sami po sebi po njegovih besedah dopustni, "ne pa tako bistvene spremembe". "Te se lahko naredijo samo s ponovnim razpisom," je dodal. Puljić je na grobo ocenil, da bo aneksi posel zaenkrat podražili za okoli pet milijonov.

V Darsu so očitke Iskratela zavrnili in poudarili, da so v vseh fazah postopka ravnali zakonito in skladno s predpisi o javnem naročanju. "Družbi Iskratel v zvezi z uvedbo elektronskega cestninjenja ni mogla nastati nobena oblika pravno priznane škode, za katero bi bil lahko odgovoren Dars, takšne škode, kot jo družba Iskratel uveljavlja s tožbo, pa po slovenskih predpisih niti ni mogoče uveljavljati," so zapisali v odzivu na Iskratelovo tožbo.

Ob tem so izpostavili, da je sistem DarsGo zelo kompleksen ter tehnično in strokovno zahteven. "Dars je ravnal skrbno ter že v fazi priprave javnega naročila glede na zahtevnost predmeta pogodbe in glede na njeno trajanje predvidel, da bo pogodbo v času njene veljavnosti treba spreminjati," so pojasnili. Dodali so, da je prav zato razloge za sklenitev aneksov in postopek, po katerem bodo sklenjeni, predvidela že pogodba.

Med drugim so izpostavili, da je bil od objave razpisa v letu 2015 odprt nov odsek podravske avtoceste Draženci-Gruškovje, ki ga je bilo treba opremiti in vključiti v sistem DarsGo ter to urediti z aneksom. "V času veljavnosti so se spremenili predpisi, ki urejajo cestninjenje, zaradi česar je bilo treba prilagoditi sistem, kar je med drugim povzročilo podaljšanje rokov. Vse to je bilo urejeno z aneksom," so pojasnili.

Prav tako so na Darsu izpostavili, da je bila odločitev o oddaji posla izbranemu konzorciju gospodarna z vidika skrbne porabe sredstev. Ponudba podjetij Iskratel in SkyToll je bila namreč za 10,1 milijona evrov višja od ponudbe izbranega izvajalca, osnovna pogodbena cena pa se do danes ni povišala za več kot 3,5 milijona evrov na 94,07 milijona evrov, so pojasnili. Dodali so še, da je to še vedno bistveno nižje od Iskratelove ponudbe.